<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19212"><dc:title>Književno prevajanje na primeru romana B. Frischmuth Počitniška družina</dc:title><dc:creator>Režonja,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kondrič-Horvat,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>teorija prevajanja</dc:subject><dc:subject>književno prevajanje</dc:subject><dc:subject>otroška in mladinska književnost</dc:subject><dc:subject>prevajalske strategije</dc:subject><dc:description>Že od samih začetkov prevajanja, ki segajo več kot dva tisoč let nazaj, so se prevajalci ukvarjali z vprašanji, ali naj bo prevod dobeseden ali svoboden, ali naj bo zvest izvirniku ali naj se ravna po okusu ciljne publike. Ta vprašanja so rabila kot temelj za nastanek različnih prevajalskih teorij. Med drugim se te ukvarjajo tudi s književnimi prevodi, ki predstavljajo osrednjo temo pričujočega diplomskega dela. Književni prevod posreduje besedilo govorcem različnih jezikov v raznolikih medkulturnih položajih in ga tako ponese prek jezikovnih in kulturnih meja izvirnega literarnega sistema številnim jezikom in kulturnim skupnostim. Izhodiščna besedila književnih del zahtevajo zaradi svojevrstnih značilnosti poseben pristop pri prenašanju v drug jezik. S pomočjo mladinskega romana Barbare Frischmuth Die Ferienfamilie in njegovega prevoda v slovenščini Počitniška družina bomo poskušali nakazati posamezne prevajalske strategije, po katerih je posegala prevajalka, njene odločitve proučiti ter podati lastne predloge.</dc:description><dc:publisher>[J. Režonja]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-28 09:52:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19212</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
