<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19278"><dc:title>HIPOTEKARNI PRODUKTI IN NJIHOV VPLIV NA FINANČNO KRIZO</dc:title><dc:creator>Denac,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinarič,	Franjo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>listninjenje</dc:subject><dc:subject>hipotekarna kriza</dc:subject><dc:subject>finančna kriza</dc:subject><dc:subject>nepremičninski trg</dc:subject><dc:subject>trg hipotekarnih obveznic</dc:subject><dc:subject>globalizacija finančnih trgov</dc:subject><dc:description>Z padcem cen nepremičnin se je hipotekarna kriza razširila na finančni sektor. Tako imenovana kriza neprvorazrednih posojil je negativno prizadela prebivalstvo, investitorje, posojilojemalce in ekonomske sisteme po celem svetu. Izvor krize povezujemo z ZDA, kjer so institucionalni posojilodajalci in hipotekarni posredniki z kompleksnimi hipotekarnimi posojili preplavili trg. Nadaljnja prodaja posojil na hipotekarnem trgu v obliki hipotekarnih obveznic je postopno zmanjševala kakovost posojil. Nepregleden proces listninjenja na sekundarnem trgu sproža veliko dilem. Listninjenje je učinkovit mehanizem s katerim se razprši tveganje, vendar se med udeleženci pojavljajo konflikti interesov. Proces listninjenja potrebuje temeljitejšo pravno podlago, katera bo preprečevala asimetrijo informacij in moralni hazard med udeleženci. 
Nepoznavanje tveganj, katerega nosijo izvedeni finančni instrumenti, je veliko investitorjev, tudi banke, privedlo do izgub. Odsotnost nadzora na tem segmentu, se je izkazalo za pogubno. Banke so preko posebnih podjetij za prenos sredstev tako v ZDA, kot tudi Evropi, investirale v nekakovoste dolžniške instrumente. To jim je omogočala zakonodaja, katera ni sledila razvoju finančne industrije. 
Slaba pravila glede kapitalske ustreznosti bank potrebujejo v prihodnosti poglobljeno analizo, nadzorne institucije držav sveta, pa zaradi vedno večje finančne globalizacije, enotna pravila in dobro poslovno prakso. Slednja naj bi omogočila  preprečevanje in odkrivanje bodočih makroekonmskih neravnovesij.      </dc:description><dc:publisher>[T. Denac]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-07-02 09:16:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19278</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
