POMEN ČUSTVENE INTELIGENCE MANAGERJEV V PODJETJU INTEREUROPA D.D.Kelc, Tadeja (Avtor) Šarotar-Žižek, Simona (Mentor) Ključne besede: čustvena inteligencačustvamanagamentfunkcije managementamanagerčustvena inteligenca managerjev.V zadnjih letih se vse pogosteje omenja pojem čustvena inteligenca, tako na delovnem mestu, kot v vsakodnevnih situacijah. Spoznali smo namreč, da inteligenčni kvocient (IQ) ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah. Ljudje kljub visokemu IQ doživljajo neuspeh na delovnem mestu, v družabnih stikih ter pri soočanju s težavami in krizami. Značilnosti čustvene inteligence so psihologi razvrstili v pet temeljnih področij: samonadzor, samozavedanje, motivacija, empatija in iznajdljivost v družabnih stikih. Vse te značilnosti se kažejo v dveh tipih odnosov, ki ju človek razvija skozi življenje: v odnosu do samega sebe in v odnosu do drugih. Temeljna sposobnost čustvene inteligence, iz katere izhajajo vse ostale, je zavest o sebi. Gre za sposobnost človeka, da nepristransko, čustveno neangažirano opazuje in presoja samega sebe, ob tem pa ozavesti svoj notranji svet in zunanje obnašanje. Bolj ko smo tega sposobni, bolj poznamo sami sebe. Razvita zavest o samem sebi nam daje verodostojnost, stabilnost in gotovost, da se sprejmemo takšne, kakršni smo, poleg tega pa vzpodbuja k spremembi, da opazimo lastne pomanjkljivosti. Ameriška psihologa John Mayer in Peter Salovey sta postavila teorijo čustvene inteligence in poudarila, da imajo na inteligentno iznajdljivost v raznih življenskih sitacijah večji vpliv čustva kot pa hladno in objektivno obdelovanje podatkov. Tako je inteligentno obnašanje v največji meri odvisno od tega, kako upravljamo s svojim čustvenim umom. Koncept čustvene inteligence daje veliko globlji in kompleksnejši pogled na inteligentno obnašanje človeka. To ni več hladno, racionalno reševanje problemov in iznajdljivost v novih situacijah, saj je inteligenten le tisti, ki dobro pozna samega sebe in vlada nad samim seboj. Ne prepušča se lastnim nagonom in prazni želji po užitkih. Ima notranjo moč, s pomočjo katere vztrajno stremi k zastavljenim ciljem, ne boji se naporov in težav se ne obremenjuje se z morebitnim neuspehom. Njegovi cilji niso in ne morejo biti egoistični in niso motivirani izključno z lastnim napredovanjem, saj čuti z drugimi ljudmi in zaznava njihove potrebe. V kolikor ima takšen človek tudi zaželene socialne veščine, je tudi sprejet in priljubljen, mu ta omogoča, da vpliva in spreminja svet okoli sebe. V diplomskem seminarju smo najprej predstavili pojem čustvene inteligence ter teorije in osnovne komponente o čustveni inteligentnosti. Predstavili smo razliko med čustvi in čustveno inteligenco ter predstavili čustveno inteligentno organizacijo. Predstavili smo managment, funkcije managementa in opredelili pojem manager. V nadaljevanju smo ugotavljali vlogo čustvene inteligentnosti pri managerjih. Zadali smo si nalogo, da s pomočjo raziskave ugotovimo, kakšen pomen pripisujejo managerji v podjetju Intereuropa d.d, PE Maribor posameznim čustvenim spretnostim in čustveni inteligentnosti. Rezultati analize so pokazali, da imajo managerji, ki so sodelovali pri raziskavi, visoke čustvene spretnosti in so v večini posameznih primerov uporabljali čustveno inteligenco. [T. Kelc]20122011-07-05 09:42:10Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga19323sl