NAČINI OMEJEVANJA SIVE EKONOMIJEMohar, Nives (Avtor) Boršič, Darja (Mentor) siva ekonomijadelo na črnozaposlovanje na črnodavčne utajedavčne blagajneposlovanje z gotovinonačini omejevanja sive ekonomijeV Sloveniji je vedno več socialno ogroženih prebivalcev, ki si želijo z dodatno dejavnostjo, najpogosteje ilegalno, zagotoviti večjo socialno varnost in finančno stabilnost. Ilegalno dejavnost označujemo s terminom siva ekonomija. Slednja vključuje dejavnosti, ki so neregulirane, saj so prikrite in se tako izognejo številnim predpisom in so neobdavčene, saj udeleženci ne plačajo prispevkov. Prav tako jih uradna statistika ne meri, zato je obseg družbenega produkta nepravilen. Gospodarske razmere, ki so se začele zaostrovati s krizo v letu 2008, dodatno prispevajo k povečanem obsegu in zanimanju za delovanje v neformalni ekonomiji. Najpogostejše oblike, kjer je prisotna siva ekonomija, so delo na črno, zaposlovanje na črno, davčna utaja in napačno izkazovaje podatkov. Najvišji obseg neformalne ekonomije pa se pojavlja v naslednjih sektorjih: gostinstvo in turizem, kmetijstvo, gradbeništvo, osebne storitve, storitve gospodinjstev in poslovne storitve. Sivo ekonomijo je potrebno zaradi negativnih vplivov nadzirati in omejevati. Nizke kazni ob ugotovljenih kršitvah dodatno spodbujajo državljane za delovanje v ilegalni dejavnosti. Po vzoru nekaterih evropskih držav bodo slovenski politiki in visoki funkcionarji poskušali omenjeni pojav zajeziti z uvedbo davčnih blagajn, ki onemogočajo finančne nepravilnosti pri poslovanju z gotovino. [N. Mohar]20112011-08-06 21:06:57Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga19564sl