<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19628"><dc:title>Hudourniki Poljanske in Selške Sore</dc:title><dc:creator>Šifrar,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>VOVK KORŽE,	ANA	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hudournik</dc:subject><dc:subject>Sora</dc:subject><dc:subject>Selška Sora</dc:subject><dc:subject>Poljanska Sora</dc:subject><dc:subject>tekoče vode</dc:subject><dc:subject>erozija</dc:subject><dc:subject>akumulacija</dc:subject><dc:subject>poplave</dc:subject><dc:subject>monitoring.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava hudournike Poljanske in Selške Sore. V delu je pojasnjeno delovanje hudournikov ter njihove značilnosti. Osrednji del raziskave v diplomskem delu se je nanašal na vrednotenje dejavnikov, ki ključno vplivajo na stopnjo hudournosti. Rezultati kažejo, da je prav kombinacija množine padavin skupaj z nakloni in lastnostmi podlag (kamninske, pedološke, vegetacijske) ključna za stopnjo hudournosti. Ker se moč njihovih vplivov po območjih – porečjih spreminja, ima to za posledico bolj, srednje in manj hudourna porečja. S primerjavo značilnosti porečij se je potrdilo, da imajo hudourniki Selške Sore večjo hudournost od hudournikov Poljanske Sore. Ugotovitve o pomenu vpliva dejavnikov so se ponovno potrdile preko pregleda ekstremnih situacij cikličnih dogajanj v hudournike. Pokazalo se je, da pri ekstremnih vremenskih situacijah manjkajo prilagoditve na tovrstne pojave. Z namenom zbiranja dodatnih podatkov o hudourniških vodotokih so bili podani predlogi monitoringa za izbrane lokacije.</dc:description><dc:publisher>[S. Šifrar]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-08-17 19:22:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19628</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>