<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19632"><dc:title>Ustroj in taktika rimske vojske </dc:title><dc:creator>Kovačić,	Zoran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marolt,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rimska vojska</dc:subject><dc:subject>vojaška taktika</dc:subject><dc:subject>legija</dc:subject><dc:subject>vojaška formacija</dc:subject><dc:subject>razporeditev v bitki.</dc:subject><dc:description>Cilj diplomske naloge z naslovom Ustroj in taktika rimske vojske je predstavitev organizacije vojske, ki je z disciplino in vojaško taktiko premagovala svoje nasprotnike v večini spopadov ter tako omogočala širjenje rimskega imperija preko vseh slutenih razsežnosti. Glede na dolžino meja in število prebivalcev je rimska vojska bila relativno maloštevilna, kar pa je nadomeščala s svojo profesionalizacijo. 
Skozi stoletja se je predznak rimske vojske spreminjal – od mestne vojske, ki se ni razlikovala od drugih vojska tedanjega časa (do drugega stoletja pred našim štetjem), skozi proces profesionalizacije (Marijeve reforme), ki je vodil v povečano število in obseg osvajalskih pohodov, do končne barbarizacije vojske, ki se je v zadnjih stoletjih obstoja rimskega imperija v glavnem osredotočala na obrambo meja pred vpadi tujih ljudstev. 	
Navkljub propadu rimske države in njene vojske se je njena zapuščina ohranila vse do današnjih dni. Rimska vojaška taktika je ohranila svojo tradicijo v zametkih vojska v Evropi v srednjem in novem veku, bila je vir proučevanja številnih vojaških strategov, kar tudi pojasnjuje današnje politične in gospodarske povezave med evropskimi državami.            </dc:description><dc:publisher>[Z. Kovačić]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-08-18 08:50:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19632</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
