<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19683"><dc:title>OPTIMIRANJE BIOPROCESNIH POGOJEV IN PARAMETERIZACIJA RASTNE KRIVULJE GOJENJA PROBIOTIČNE BIOPOPULACIJE V EKOLOŠKO PRIDELANEM MLEKU</dc:title><dc:creator>Leskovar,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leitgeb,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kefirna zrna</dc:subject><dc:subject>optimiranje</dc:subject><dc:subject>procesni parametri</dc:subject><dc:subject>rastna krivulja</dc:subject><dc:subject>parameterizacija</dc:subject><dc:description>Onesnaženost okolja je pripeljala tako daleč, da je v sodobni družbi moč zaslediti povečano povpraševanje po bio-izdelkih in izdelkih, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. V to skupino živil sodijo tudi probiotiki in prebiotiki. Kot probiotik z zdravilnimi učinki se že stoletja uporablja kefir, ki ga najpogosteje pripravimo iz polnomastnega kravjega mleka. V diplomskem delu pa smo se osredotočili na tradicionalno gojenje kefirnih zrn v bio-mleku.
S Taguchijevo metodo načrtovanja eksperimentov smo določili optimalne vrednosti procesnih parametrov (temperaturo, vrtilno frekvenco mešala, masno koncentracijo kefirnih zrn) in sestavo fermentacijskega medija, pri katerih smo dobili najvišjo dnevno prirast mase kefirnih zrn, tradicionalno gojenih v bio-mleku. Poleg tega smo z grafično in statistično analizo ANOVA določili relativne vplive procesnih parametrov glede na izbran optimizacijski kriterij. 
Z optimalnimi vrednostmi procesnih parametrov smo v nadaljevanju izvedli matematično modeliranje in bio-parameterizacijo rastne krivulje kefirnih zrn, gojenih v bio-mleku. Uporabili smo računalniški program SigmaPlot®10.0.
V tretjem delu raziskav smo z  ReactIRTMiC10 analiznim sistemom pri  različnih sestavah fermentacijskega medija določili količino nastalega etanola v kefirju med 24 urno  fermentacijo.
Celotno serijo eksperimentov smo izvajali v avtomatiziranem laboratorijskem šaržnem reaktorju RC1 (reakcijski kalorimeter). Fermentacije so potekale 24 ur.            </dc:description><dc:publisher>[K. Leskovar]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-08-23 17:01:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>