<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19854"><dc:title>PROFESIONALNI RAZVOJ OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV</dc:title><dc:creator>Štagar,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš-Grmek,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Profesionalni razvoj</dc:subject><dc:subject>osnovnošolski učitelji</dc:subject><dc:subject>metoda poklicne avtobiografije</dc:subject><dc:subject>stalno strokovno izpopolnjevanje</dc:subject><dc:subject>izobraževanje v evropskih državah.</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga z naslovom Profesionalni razvoj osnovnošolskih učiteljev je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. 
V teoretičnem delu so obravnavani dejavniki, ki vplivajo predvsem na profesionalni razvoj učiteljev. Predstavljen je pomen in raznolikost profesionalnega razvoja učiteljev na njihovi profesionalni poti. Teoretični del zajema tudi opis nekaterih formalnih in neformalnih oblik stalnega dodatnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev v nekaterih drugih evropskih državah. 
Glavni namen empiričnega dela naloge je bil z metodo poklicne avtobiografije analizirati dejavnike, ki vplivajo na učiteljev profesionalni razvoj skozi vsa obdobja šolanja ter dejavnike, ki na njihovo dodatno izobraževanje vplivajo še danes; kakšen je oz. naj bi bil dober učitelj in njegov pogled o sebi kot učitelju v prihodnosti. 
V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji z različnimi delovnimi izkušnjami. V nalogi so izpostavljeni pomembnejši deli besedila, ki so navedeni s citati. Razlogi za izbiro poklica so bili različni: veliko jih je vedelo že od majhnih nog, kaj želijo postati, veliko se jih je odločilo za ta poklic, ker so dober vtis nanje naredili učitelji, ki so jih učili; pojavil pa se je tudi primer, ko so k odločitvi botrovale finance in alternativna izbira. Poudarjajo veliko pomanjkanje prakse med študijem, ki je ključnega pomena. Začetke poučevanja večina učiteljev opisuje pozitivno zaradi dobrega mentorja iz paralelke, starejša generacija učiteljev pa na svoje mentorje nima lepih spominov. Udeležujejo se seminarjev, ki obravnavajo primere iz prakse, kjer se stalno strokovno izobražujejo. Šolska klima je eden izmed dejavnikov, ki v večini primerov na učitelje vpliva pozitivno, saj si poskušajo med samo čim bolj pomagati in drug drugemu olajšati delo. Vzgoja in kvalitetno poučevanje sta najpogostejša cilja učiteljev. Pri tem opozarjajo, da bo ukvarjanje z dokumentacijo počasi zasenčilo vlogo in poslanstvo učitelja.            </dc:description><dc:publisher>[T. Štagar]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-08-31 17:42:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19854</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
