<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19862"><dc:title>Neevropska zgodovina v slovenskih učbenikih in učnih načrtih za zgodovino: primerjava vsebin pred osamosvojitvijo Slovenije in danes</dc:title><dc:creator>Lah,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Dragan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učni načrti</dc:subject><dc:subject>učbeniki</dc:subject><dc:subject>pouk zgodovine</dc:subject><dc:subject>neevropska zgodovina</dc:subject><dc:subject>učne vsebine</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>gimnazija.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem predstavila prisotnost neevropske zgodovine v učbenikih in učnih načrtih za zgodovino v osnovnih šolah in gimnazijah. Na podlagi primerjave starih učnih načrtov in učbenikov pred osamosvojitvijo Slovenije z novimi in aktualnimi sem ugotovila, da je do večjih sprememb prišlo v obdobju posodabljanja učnih načrtov v letih 1996 in 1998 ter v letih 2006 in 2008. Ker se je pouk zgodovine skozi zgodovinski razvoj spreminjal, so se spreminjale tudi vsebine neevropske zgodovine. Poučevanju neevropske zgodovine v času tradicionalnega pouka na Slovenskem niso pripisovali večjega pomena, saj so bile obravnavane le tiste države in kulture, ki so imele s slovenskim narodom neposreden stik. Po prvi svetovni vojni so prevladovale učne vsebine, ki so bile povezane z Jugoslavijo in z jugoslovanskimi narodi. V učnih načrtih in učbenikih, ki so jih za osnovne šole in gimnazije uporabljali do leta 1990, sem opazila velik vpliv socializma in marksizma, ki je v tem obdobju predstavljal pomembno družbeno smernico na področju vzgoje in izobraževanja. Obravnava neevropske zgodovine je bila v primerjavi s posodobljenimi učnimi načrti in učbeniki zelo skromna. V ospredju so bile velike civilizacije starega vzhoda, turški vpadi, fevdalni družbeni red, geografska odkritja ter prva in druga svetovna vojna. Do bistvenih sprememb pri pouku zgodovine je prišlo po osamosvojitvi Slovenije, ko so se pojavile potrebe po prenovi osnovne šole in gimnazije. Kurikularne spremembe so poleg prenove obveznih učnih vsebin prinesle tudi izbirne učne teme, ki jih učitelji izbirajo skupaj z učenci. Ugotovila sem, da posodobljeni učni načrti in učbeniki zaradi odprte zasnove omogočajo večjo svobodo pri izbiri širših učnih tem, povezanih z neevropsko zgodovino. Tudi obseg vsebin v novih učnih načrtih in učbenikih je v primerjavi s preteklimi veliko bolj razširjen.            </dc:description><dc:publisher>[M. Lah]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-01 09:05:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
