<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19924"><dc:title>ANALIZA TUJIH NEPOSREDNIH NALOŽB V ŠVICI IN NA ŠVEDSKEM ZA OBDOBJE 2005 -2009</dc:title><dc:creator>Verglez,	Rosanda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tuje neposredne naložbe</dc:subject><dc:subject>transnacionalna podjetja</dc:subject><dc:subject>Švica</dc:subject><dc:subject>Švedska</dc:subject><dc:description>Tuje neposredne naložbe so oblika mednarodne dejavnosti podjetij. Izhodne tuje neposredne naložbe so tiste, ki jih ustvarjajo domača podjetja v tujini z ustanavljanjem hčerinskih družb, vhodne tuje neposredne naložbe pa tiste, ki jih tuja podjetja ustvarjajo v domači državi z ustanavljanjem hčerinskih družb. Glede na naložbeno strategijo ločimo tuje neposredne naložbe z izgradnjo novih zmogljivosti, ki jih imenujemo tudi greenfield investicije, kar pomeni, da investitor v tuji državi ustanovi in izgradi popolnoma nove poslovne, proizvodne ali trgovinske objekte. Investitor se lahko odloči tudi za prevzem že obstoječega podjetja ali pa se odloči za skupna vlaganja z drugimi podjetji. TNI so do danes izzvale številna nasprotujoča si mnenja o njihovih pozitivnih in negativnih učinkih na gospodarstvo države, ki posluje s tovrstnimi investicijami. 

Tako Švica kot Švedska sta majhni razviti gospodarstvi, ki po številnih parametrih rangirata najvišje na svetu. Obe državi prav tako že vrsto let poslujeta s tujimi neposrednimi naložbami. Prva industrija v Švici, ki je začela z ustanovitvijo odvisnih podjetij v tujini je bila farmacevtska industrija, sprva z razlogom izogniti se protekcionističnim ukrepom, ki so bili uvedeni s strani tujih držav po prvi svetovni vojni. Švedsko prvo transnacionalno podjetje pa sega vse v 17. stoletje. V letu 2008 je Forbes objavil 2000 svetovnih podjetij, med katerimi je bilo kar 40 švicarskih in 22 švedskih podjetij. Tuje neposredne naložbe iz obeh držav v tujino so v opazovanem obdobju vsako leto rastle, kar pomeni, da se vedno več švicarskih in švedskih podjetij odloča za širitev v tujino. V obeh državah se kot najbolj privlačni lokaciji za tuje investicije pojavljata ZDA in Združeno kraljestvo, Švica ima največ kapitalskih zalog še v offshore finančnih centrih Srednje in Južne Amerike, Švedska pa v Švici in na Nizozemskem. Švicarske kapitalske zaloge so v opazovanem obdobju v poprečju znašale 665 milijard evrov, medtem ko so na švedskem znašale 222 milijard evrov. 

Obe državi pa sta tudi zelo privlačni za tuje investitorje. Razlogi za to so v obeh državah podobni. Tuje investitorje v državi pritegnejo stabilna gospodarska rast, visok življenjski standard, visoko razvita tehnologija in usposobljena delovna sila, razvita infrastruktura, strateška lega držav, nizke podjetniške davčne stopnje in številne investicijske spodbude države. V letu 2008 je svetovno investicijsko poročilo 2009 zabeležilo kar 6.852 tujih podružnic v Švici. Za svojo velikost je na drugi strani Švedska največja prejemnica TNI na svetu. Švedska je namreč v letu 2008 zabeležila 12.861 tujih podjetij, ki so zaposlovala približno 620 tisoč ljudi, V opazovanem obdobju so na Švedskem največje kapitalske zaloge ustvarila podjetja iz Nizozemske, Luksemburga in Združenega kraljestva, v Švici pa podjetja iz ZDA, Nizozemske in Avstrije. V povprečju so kapitalske zaloge v opazovanem obdobju v Švici znašale 341 milijard evrov na Švedskem pa 200 milijard evrov.            </dc:description><dc:publisher>[R. Verglez]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-02 18:13:51</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>19924</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
