<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19986"><dc:title>KREDITNA POLITIKA</dc:title><dc:creator>Bogdan,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kreditna politika</dc:subject><dc:subject>vrste kreditov</dc:subject><dc:subject>kreditno tveganje</dc:subject><dc:subject>kreditni portfelj</dc:subject><dc:subject>bonitetna ocena</dc:subject><dc:subject>zavarovanje kredita</dc:subject><dc:description>Kreditna politika bank vsebuje pravila kreditiranja. Banke morajo preveriti kreditno sposobnost kreditojemalca, določiti stopnjo tveganja in kredit ustrezno zavarovati. To so ključni elementi kreditne politike. Pri preverjanju kreditne sposobnosti se banke zanašajo na zunanje informacije o finančnem položaju potencialnih kreditojemalcev. V pomoč pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca so bankam bonitetne ocene bonitetnih agencij, podatki iz sistema SISBON. 
Banke lahko kredit poplačajo iz prihodkov kreditojemalca oz. njegovega denarnega toka, iz sredstev bilance stanja ali zastavljenih sredstev (garancij in poroštev), iz osebnega jamstva in poroštva lastnikov ter zavarovanja sklenjenega pri zavarovalnici.
V diplomskem seminarju smo predstavili elemente kreditne politike v teoriji ter prikazali javno dostopne podatke o kreditih dveh največjih slovenskih bank. Viri financiranja obeh bank so podobni, pri kreditnem portfelju pa smo zaznali majhne razlike. Razlogi v podobnosti portfelja najverjetneje izhajajo iz dejstva da sta obe banki v opazovanem obdobju bili v večinski lasti države.            </dc:description><dc:publisher>[A. Bogdan]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-05 22:28:35</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>19986</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
