<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19989"><dc:title>Značilnosti sezonskosti turističnega obiska v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Čuček,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: turistično povpraševanje</dc:subject><dc:subject>turistična ponudba</dc:subject><dc:subject>sezonskost turističnih obiskov</dc:subject><dc:subject>nočitve.</dc:subject><dc:description>Turizem v 21. stoletju postaja vedno pomebnejša gospodarska panoga. Turistična potrošnja narašča in Slovenija pri tem ni izjema, a turistično dejavnost spremljajo tudi nekatere slabosti. V pričujočem diplomskem delu je izpostavljena sezonskost turističnih obiskov v Sloveniji. Za Slovenijo kot turistično destinacijo je značilna sezonskost turističnega obiska.  Mesec, ki predstavlja vrhunec turističnega obiska v Sloveniji je mesec avgust. Koncentracija turističnih obiskov v kratkem poletnem obdobju se povečuje, a hkrati se povečuje turistični promet v ostalih obdobjih in s tem se blaži sezonskost turističnega obiska. V Sloveniji se značilnost sezonskosti turističnega obiska spreminja iz ene vrste krajev do druge vrste. Negativne posledice sezonskosti turističnega obiska so: gneča v prometu, nestalnost zaposlitev v turizmu, gneča v turističnih krajih, preobremenjenost okolja, preobremenjenost infrastrukture. Turistični kraji z desezonalizacijskimi ukrepi kot so: nižanje cen v obdobju izven turistične sezone, dodatna turistična ponudba, ki pritegne povpraševanje, dodatna promocija, povezovanje ponudnikov turističnih storitev; skušajo te posledice blažiti.</dc:description><dc:publisher>[J. Čuček]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-05 22:39:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19989</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
