<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20055"><dc:title>VPLIV INVESTICIJSKE KLIME NA NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH BENELUKS</dc:title><dc:creator>Horvat,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neposredne tuje investicije</dc:subject><dc:subject>investicijska klima</dc:subject><dc:subject>politika do NTI</dc:subject><dc:subject>ekonomska svoboda.</dc:subject><dc:description>Države združenja Beneluks so si med seboj podobne tako v ekonomskem kot v političnem smislu. Vse tri države so glede na geografsko površino majhna, zelo odprta, a zelo močna in razvita gospodarstva. Tudi zato imajo med seboj zelo podobno politiko do neposrednih tujih investicij (NTI). Prepovedi za vstop tujih investitorjev skoraj ni, obstajajo le omejitve za vstop v nekatere sektorje, kot so zagotavljanje javnega prevoza in varnosti, komunalnih in nekaterih drugih javnih storitev, proizvodnja živil, strelnega orožja itd. Prav tako imajo vse tri države zelo dobro razvit finančni sektor, pri čemer izstopa Luksemburg, ki predstavlja močno finančno središče. Ker so odprte, razvite, svobodne in mirne države, imajo dobro investicijsko klimo. Investicijsko klimo poslabšujejo visoki davki in dobra zaščita delavcev. Ker so si med seboj tako podobne, ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali je katera izmed njih za investitorje občutno bolj ali manj privlačna.            </dc:description><dc:publisher>[V. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-07 10:29:25</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>20055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
