OBOLENJA ŠČITNICE IN ZDRAVSTVENA NEGAKukovec, Janja (Avtor) Puklavec, Ludvik (Mentor) Lorber, Mateja (Komentor) ščitnicajodbolnikmedicinska sestrazdravstvena negaZadnja leta se pojavlja vse več bolnikov z motnjami delovanja ščitnice. Incidenca bolezni je zelo visoka, vendar natančnih epidemioloških podatkov za Slovenijo o prevalenci in incidenci ni. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo opisali ščitnico, bolezni ščitnice, njihove simptome, vlogo joda pri delovanju ščitnice, diagnostične metode ugotavljanja, zdravljenje ter vlogo medicinske sestre pri bolnikih z obolenjem ščitnice in zdravstveno nego. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskava je potekala v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na oddelku za nuklearno medicino, v ambulanti za bolezni ščitnice. V raziskavo je bilo vključenih 50 bolnikov z obolenjem ščitnice, ki obiskujejo ambulanto za bolezni ščitnice na oddelku za nuklearno medicino, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost bolnikov z obolenjem ščitnice ter kje so dobili največ informacij o obolenju ščitnice. Zanimalo nas je tudi, če obolenje ščitnice vpliva na odnose v družini in s prijatelji ter kakšne težave so se pojavile pri obolenju ščitnice. Ugotovili smo, da je 96% bolnikov dobro seznanjeno o obolenju ščitnice, večina bolnikov (70%) je največ informacij dobilo od zdravnika, ostali pa iz strokovne literature, interneta, časopisa ali revij in prijateljev. Obolenje ščitnice ne vpliva na odnose v družini pri 86%-ih bolnikov, na odnose med prijatelji pa obolenje ščitnice ne vpliva pri 92%-ih bolnikov. Manj kot polovica (44%) bolnikov težav pri obolenju ščitnice ne navaja, ostali pa navajajo utrujenost, splošno slabost, potenje, aritmija, navale vročine, nervozo, povečanje telesne teže. [J. Kukovec]20112011-09-09 11:53:55Diplomsko delo20123sl