<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20148"><dc:title>VPLIV ABSTRAKTNOSTI IN DOLŽINE SAMOSTALNIKOV NA KRATKOROČNO POMNENJE</dc:title><dc:creator>Basarić,	Mirjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Teodor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Delovni spomin</dc:subject><dc:subject>Baddely &amp; Hitch</dc:subject><dc:subject>teorija kodiranja</dc:subject><dc:subject>shranjevanje</dc:subject><dc:subject>abstraktnost samostalnikov</dc:subject><dc:subject>eksperimenti</dc:subject><dc:subject>predpostavke.</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga raziskuje, v kolikšni meri odpoklic jezikovnih stimulansov (samostalnikov) po njihovi sestavi (število zlogov) in pomenu (konkretnostma stopnja) vpliva na te. Uspeh odpoklica je odvisen od glasnega branja, saj je ovirana kapaciteta delovnega spomina. Opravljeni so bili trije različni eksperimenti in raziskano je bilo, ali so naše domneve in predpostavke pravilne. 
Predpostavk je bilo pet, in sicer kakšen je učinek glede na: dolžino samostalnikov, glede na konkretnost samostalnikov, zaporedje samostalnikov, zvočno podobnost samostalnikov in glede na pogostostno rabo samostalnikov. 
Izkazalo se je, da si krajše samostalnike lažje zapomnimo kot daljše, lažje jih prikličemo iz spomina (npr. oblast), lažje in hitreje iz spomina prikličemo konkretne samostalnike in ne abstraktnih (npr. grobar). Prav tako si lažje zapomnimo in hitreje prikličemo iz spomina samostalnike, ki se pojavijo na koncu (npr. smrtni udarec), in samostalnike, ki se pogosteje pojavljajo (npr. kmetijstvo).            </dc:description><dc:publisher>[M. Basarić]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-11 13:11:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20148</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>