Fizikalne osnove pasivne hiše v slovenskem klimatskem vzorcuHudi, Primož (Avtor) Štrancar, Janez (Mentor) Energijatoplotaizgubeizolacijaprezračevanjesenčenjepasivna hišaokolje.V Evropi za ogrevanje zgradb porabimo 40 % celotne pridobljene energije. Prebivalci razvitih držav se zavedajo, da je potrebno z učinkovito rabo energije ta odstotek znižati. V ta namen se razvijajo številni novi pristopi gradnje in eden izmed njih je pasivna hiša. V Sloveniji bodo pasivne hiše pridobile pravi pomen oz. razsežnost šele v prihodnosti. Bistvena razlika med klasično in pasivno gradnjo je v zmanjševanju energije, ki jo dosežemo s kontroliranim prezračevanjem, z debelejšo izolacijo in s sodobnimi troslojnimi okni. Izvedbena dela morajo biti vestno opravljena, tako da se toplotni mostovi zmanjšajo na minimum, zelo pa je pomembna tudi lega objekta s primernim senčenjem. Z dobro izoliranim objektom si želimo zmanjšati stroške ogrevanja in tako postati manj odvisni od cen energije na svetovnem trgu, pri tem smo posledično z nižjimi emisijami plina CO2 bolj prijazni do narave. Z energetsko bolj učinkovito izolacijo postaja objekt vedno bolj izoliran od okolice, pri čemer nam je na eni strani pomemben faktor varčevanja energije, na drugi pa udobje. Idealno varčen objekt ima zelo debelo toplotno izolacijo brez toplotnih mostov ter nima vgrajenih oken in vrat. Udobje se razume kot kar se da odprt objekt, v katerem je zrak prijetno topel, vlažen in svež s primerno koncentracijo plinov. Pasivna hiša je kompromis med idealno varčnim objektom in udobjem. Dotaknemo se tudi problema prekomernega pregrevanja, kateri je rešljiv s statičnim in dinamičnim senčenjem. Naš cilj je analizirati vpliv klimatskega vzorca na energijsko bilanco pasivne hiše in ugotoviti morebitne spremembe pristopov pri gradnji pasivnih hiš na Slovenskem. [P. Hudi]20112011-09-12 14:16:55Diplomsko delo20182sl