<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20204"><dc:title>STOPNJA PISMENOSTI UČENCEV V 1. RAZREDU</dc:title><dc:creator>Belak,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grošelj,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ropič Kop,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>KLJUČNE BESEDE:
opismenjevanje</dc:subject><dc:subject>metode opismenjevanja</dc:subject><dc:subject>poslušanje</dc:subject><dc:subject>govorjenje</dc:subject><dc:subject>pisanje</dc:subject><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>preizkus pismenosti</dc:subject><dc:description>POVZETEK

Opismenjevanje je naraven jezikovni pojav, ki se začne že v zgodnji predšolski dobi, saj otroka simbolni svet znakov obkroža tako rekoč od rojstva. Pri procesu opismenjevanja gre za razvoj vidnih in slušnih procesov, grafomotorike, vidno-gibalne usklajenosti in za pridobivanje spoznanj, da je moč govorjeno zapisati in zapisano prebrati. Pouk opismenjevanja je tako za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, otroci pa vstopajo v šolo na različnih stopnjah pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sva predstavili opismenjevanje, kjer sva se osredotočili predvsem na vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje in branje), ki se razvijajo v prvih treh letih opismenjevanja. Posebno poglavje pa sva namenili tudi motnjam branja in pisanja ter posodobljenemu učnemu načrtu, ki začne veljati z novim šolskim letom 2011/2012 in po katerem bodo učenci morali biti opismeni do zaključka 2. razreda. V empiričnem delu pa sledijo rezultati in interpretacija najine raziskave, ki sva jo izvajali na petih mariborskih osnovnih šolah. S  preizkusom pismenosti sva z deskriptivno in kavzalno-ne eksperimentalno metodo raziskovali, v kakšni meri je pri otrocih prvih razredov razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji, z razmahom štirih mesecev, sta bili izvedeni z istim instrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku učencev.                  </dc:description><dc:publisher>[L. Belak]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-12 20:48:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20204</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
