<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20389"><dc:title>PRIMERJAVA OBDAVČITVE DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE MED SLOVENIJO IN POTRUGALSKO</dc:title><dc:creator>Čander,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratina,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčni sistem</dc:subject><dc:subject>dohodnina</dc:subject><dc:subject>rezident/nerezident</dc:subject><dc:subject>dohodki iz zaposlitve</dc:subject><dc:subject>enota obdavčenja</dc:subject><dc:subject>davčna stopnja</dc:subject><dc:subject>akontacija dohodnine</dc:subject><dc:subject>socialni prispevki</dc:subject><dc:description>Evropska unija urejanje davkov prepušča državam članicam, skupna so le določena načela, po katerih se morajo države članice ravnati. Tako vlade držav članic nosijo odgovornost za raven neposrednega obdavčevanja. Davčni sistem ni zasnovan na vnaprej definiranih načelih in principih, temveč je odraz kompromisa različnih političnih sil, ki so podvržene zgodovinskemu razvoju in željam po uvajanju novih dajatev. Slovenija in Portugalska sta zaradi zahtev Evropske unije po harmonizaciji davčnih sistemov in teženj gospodarstva, davčno področje že večkrat reformirali. Kljub tem težnjam, pa se državi razlikujeta v enoti obdavčenja, davčnih stopnjah in dohodninskih razredih, olajšavah ter socialnih prispevkih. Z administrativnega vidika med njima ni bistvenih razlik. Slovenija in Portugalska imata sklenjen sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčenja, kar omogoča pravičnejšo obdavčitev nerezidentov. Bistvene ugotovitve so, da lahko Portugalci uveljavljajo dodatne olajšave, ki jih ZDoh-2 ne pozna ali pa so po IRS njihovi zneski višji kot za slovenske državljane po ZDoh-2. Enota obdavčenja v Sloveniji je posameznik, na Portugalskem pa družina, kar zagotavlja večje prihranke, predvsem pri zakoncih, katerih dohodki se močno razlikujejo. Socialni prispevki v Sloveniji znašajo skupno 38,2%, na Portugalskem pa 34,75%, pri čemer so prispevki delojemalcev na Portugalskem samo 11%, v Sloveniji pa 22,1 %. Manjši socialni prispevki, višje davčne olajšave ter večje število dohodninskih razredov vodijo do manjših zneskov za plačilo dohodnine in večje plače za izplačilo. Predlagamo, da se v Sloveniji stopnja prispevkov zniža in da se uvede zgornja meja zneska za plačilo. Prav tako je potrebno urediti dohodninske razrede in prehode med njimi.            </dc:description><dc:publisher>[T. Čander]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-18 16:57:39</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>20389</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
