<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20459"><dc:title>VPLIV POKOJNINSKE REFORME (POVIŠANJA UPOKOJITVENE STAROSTI) NA BREZPOSLENOST</dc:title><dc:creator>Truntič,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovin,	Rasto	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pokojninski sistem</dc:subject><dc:subject>aktivna doba</dc:subject><dc:subject>upokojitvena starost</dc:subject><dc:subject>brezposelnost.</dc:subject><dc:description>Kriza javnih pokojninskih sistemov je prisotna v skoraj vseh družbah, saj prihodki (davki in prispevki) ne dohajajo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz sistema. Na prvi pogled je rešitev preprosta, vrzel v pokojninski blagajni bi lahko odpravili s podaljševanjem aktivne dobe ali s poviševanjem prispevnih stopenj ali pa z zniževanjem pokojnin.
Zniževanje pokojnin ali poviševanje prispevnih stopenj nista realni rešitvi, saj so pokojnine že sedaj zelo nizke, zviševanje prispevnih stopenj pa bi še povecalo stroške dela in tako še zmanjšalo konkurencnost slovenskega gospodarstva. Zato je edina logicna rešitev podaljševanje aktivne dobe. A ce želimo podaljšati dobo delovne aktivnosti moramo nujno povišati upokojitveno starost, cemur pa javnost mocno nasprotuje.
Javnost povišanju upokojitvene starosti nasprotuje tudi zaradi strahu pred povecanjem brezposelnosti, ki je v casu gospodarske krize že tako visoka. Vendar empiricne raziskave
te domneve ne potrjujejo, ampak dokazujejo celo nasprotno.            </dc:description><dc:publisher>[G. Truntič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-20 10:39:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>