<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20467"><dc:title>Časovno spremljanje vsebnosti fotosinteznih pigmentov pri vzgoji potaknjencev mnogocvetnih pelargonij</dc:title><dc:creator>Škurnik,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbanek Krajnc,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šušek,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: Ecklonia maxima</dc:subject><dc:subject>fotosintezni pigmenti</dc:subject><dc:subject>HPLC</dc:subject><dc:subject>Kelpak</dc:subject><dc:subject>Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit. 'Ville de Paris Red'</dc:subject><dc:subject>spektrofotometrična metoda.</dc:subject><dc:description>Potaknjenci so po odstranitvi od matične rastline zaradi slabšega privzema vode in hranilnih snovi podvrženi fiziološkemu stresu, ki se odraža v manjši prevodnosti listnih rež, nižjem vodnem potencialu in zmanjšani vsebnosti klorofila. Glavne težave pri razmnoževanju s potaknjenci so slabša sposobnost koreninjenja in senescenca listov. V diplomskem delu nas je zanimal vpliv izvlečka rjavih alg Ecklonia maxima (Kelpak, KelpProduct) na fotosintezne pigmente v listih potaknjencev visečih pelargonij (Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit ex Aiton 'Ville de Paris Red') od podtikanja rastlin do faze tržne zrelosti, ki smo jih določili s spektrofotometrično in HPLC metodo. Med poskusom smo potaknjencem talno aplicirali 0,5 %, 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka v dveh terminih: pred potikanjem v gojitvene plošče ter pred sajenjem v lončke. Liste potaknjencev smo vzorčili štirikrat. Z biokemičnimi analizami smo določili signifikantno povišanje vsebnosti klorofila a (za 166 %) in klorofila b (za 79 %) v tretjem vzorčnem terminu pri tretiranju pelargonij z 2 % koncentracijo Kelpaka. Na akumulacijo luteina v listih sta značilno vplivali 1 % in 2 % vodna raztopina Kelpaka pri vzorcih tretjega in četrtega termina. Vsebnost -karotena se je v pelargonijah znatno povišala v tretjem terminu pri vseh dodanih koncentracijah Kelpaka ter v četrtem terminu pri 2 % koncentraciji Kelpaka. Iz rezultatov je razvidno, da se signifikantno povišane vsebnosti fotosinteznih pigmentov odražajo predvsem v tretjem vzorčnem terminu, pri dodani 1 % in 2 % koncentraciji Kelpaka kot tudi ob fazi tržne zrelosti pelargonij, kar potrjuje dolgoročni učinek Kelpaka na rast in razvoj potaknjencev.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-20 12:39:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
