<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20647"><dc:title>ŠTUDIJ VPLIVA OBDELAVE S HITOZANOM NA HIDROFOBNO/HIDROFILNI KARAKTER VLAKEN</dc:title><dc:creator>Lozinšek,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šauperl,	Olivera	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinske tekstilije</dc:subject><dc:subject>celuloza</dc:subject><dc:subject>bombaž</dc:subject><dc:subject>viskoza</dc:subject><dc:subject>modal</dc:subject><dc:subject>liocel</dc:subject><dc:subject>hitozan</dc:subject><dc:subject>tenziometrija</dc:subject><dc:subject>stični kot</dc:subject><dc:description>Zaradi porasta mikrobiološko pogojenih bolezni in okužb potekajo številne raziskave z namenom poiskati trajne rešitve z novimi biorazgradljivimi materiali, obdelavami oz. tehnologijami, ki zagotavljajo trajne učinke ob popolni varnosti tako za človeka kot okolje. Hitozan je eno izmed najbolj obetajočih naravnih sredstev s protimikrobnim delovanjem, vendar pa obdelave tekstilnih vlaken s hitozanom bistveno vplivajo na površinske lastnosti materiala in na njegov hidrofilno/hidrofobni karakter, ki je pri medicinskih aplikacijah bistvenega pomena.
Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti kako obdelava celuloznih vlaken (bombaž, viskoza, modal in liocel) s hitozanom ter različni pogoji sušenja vplivajo na njihove površinske hidrofilno/hidrofobne lastnosti. Raziskava sprememb hidrofilno/hidrofobnih lastnosti bombaža in različnih tipov viskoznih vlaken bo omogočila izbiro najprimernejše surovine za posamezne izdelke in nakazala možnosti za povečanje njihove vpojnosti, ki bi naj zadostile različnim zahtevam potrošnikov.
Rezultati so pokazali, da se regeneriranim celuloznim vlaknom po obdelavi s hitozanom hidrofilnost signifikantno zviša, in sicer v povprečju za 10 %. Sušenje s hitozanom obdelanih vlaken pri višji temperaturi kratek čas ugodneje vpliva na zvišanje hidrofilnosti kot sušenje pri sobni temperaturi. Bombažu pa se po obdelavi s hitozanom hidrofilnost zniža, saj se stični koti z vodo v primerjavi z neobdelanimi vlakni zvišajo za 6 %.            </dc:description><dc:publisher>[K. Lozinšek]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-26 18:06:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>20647</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>