<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20727"><dc:title>ZADOVOLJSTVO DIJAKOV Z IZOBRAŽEVANJEM NA OBMOČJU KRANJA</dc:title><dc:creator>Škrlec,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šprajc,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>marketinški</dc:subject><dc:subject>trženjski splet</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:description>Državni razvojni program, veljavna šolska zakonodaja, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, razvoj v gospodarstvu in v šolskih politikah, na katere se šole počasi odzivajo, usmeritve in novosti v slovenskem šolskem sistemu, ki terjajo sodelovanje šol z okoljem, ter trženjski procesi v šolstvu v slovenskem in širšem prostoru silijo šole, da se organizirajo tako, da bodo učitelji bolj usmerjeni v zadovoljevanje pričakovanj, potreb in želja učencev/dijakov, staršev ter širšega šolskega okolja, pri tem pa bodo zadovoljevali tudi svoje potrebe in potrebe šole, v kateri so zaposleni. Marketinška kultura šole, ki se kaže v kakovosti dela, zadovoljstvu učencev, staršev in učiteljev, v medosebnih odnosih, konkurenčnosti, organiziranosti, komunikaciji in inovativnosti, lahko pomembno vpliva na preprečevanje aktualnih problemov v šolah, kamor zagotovo sodijo tudi različne oblike nasilja, izostajanje od pouka, nemotiviranost učencev, osip učencev, hkrati pa povečuje identifikacijo učiteljev in učencev s šolo in krepi položaj šole v lokalnem okolju. Cilj, ki bi ga radi dosegli, je spodbuditi šole k spreminjanju šolske kulture, kar bo prinašalo koristi učencem, staršem, okolju, šolam in zaposlenim v njih.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-28 21:39:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20727</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
