<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=20732"><dc:title>KLEZMER SKOZI ČAS IN NJEGOVA SODOBNA PRAKSA V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Štuhec,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Cveto	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Giora Feidman</dc:subject><dc:subject>jidiš</dc:subject><dc:subject>judovska glasba</dc:subject><dc:subject>judovska kultura</dc:subject><dc:subject>Klezcoustic's</dc:subject><dc:subject>klezmer</dc:subject><dc:subject>preporod klezmerja.</dc:subject><dc:description>Klezmer je tradicionalna judovska glasba, ki izvira iz jugovzhodne Evrope. Glasba je zasedala pomembno mesto v judovski kulturi in klezmer glasbeniki so bili tisti, ki so igrali na večini tradicionalnih judovskih dogodkov. Stil glasbe je prepoznaven po značilnih izraznih melodijah, ki spominjajo na človeške glasove, smeh in jok. Tipična glasbila v klezmerju so klarinet, violina, harmonika, kitara, cimbale, violončelo in kontrabas. Ohranjal se je z ustnim izročilom a je v času množičnih migracij Judov izginil kot posledica kulturne asimilacije in težkih življenjskih razmer Judov, ki so se selili za boljšim življenjem. Klezmer je doživel svoj preporod okoli leta 1980. Obudili so ga priznani judovski glasbeniki, ki so se v ZDA priselili v času holokavsta. Tam se je med jidiš govorečimi Judi ohranil vse do danes, vedno bolj popularen pa postaja tudi med ljudmi, ki nimajo judovskih korenin. Judovska kultura in klezmer se ohranjata tudi na slovenskih tleh, med slovenskimi glasbeniki, ki izvajajo tradicionalni in sodobni repertoar klezmer glasbe.            </dc:description><dc:publisher>[D. Štuhec]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-29 09:21:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20732</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
