FUNKCIONALIZACIJA CELULOZE S HITOZANOM IN NJEGOVIMI DERIVATISlemnik, Petra (Avtor) Krajnc, Peter (Mentor) Fras Zemljič, Lidija (Komentor) Šauperl, Olivera (Komentor) viskozaaminski polisaharidifunkcionalizacijahitozankvarterni hitozanprotimikrobne lastnostiMedicinske tekstilije so eno od najhitreje rastočih področij tehničnih tekstilij. Hiter razvoj je mogoče pripisati različnim dejavnikom kot so naraščanje in staranje prebivalstva, sprememba ţivljenjskega standarda in povečan pomen zdravega ţivljenja ter skrbi za zdravje, pa tudi zaradi porasta bakterijsko nalezljivih bolezni in bolnišničnih okuţb. Za doseganje protimikrobnih lastnosti tekstilnih materialov obstajajo številne metode funkcionalizacij. Pri večini teh metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni, saj lahko vsebujejo anorganske soli, fenole in tiofenole, antibiotike, derivate formaldehida, itd. Zaradi tega v zadnjem času narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti, kot so do sedaj manj uporabljeni aminski polisaharidi in njihovi derivati, ki posedujejo protimikrobne lastnosti. Med njimi je trenutno najbolj aktualen aminski polisaharid hitozan, ki pa kljub zelo aktualni in široki uporabnosti izkazuje nekatere slabosti, zlasti omejeno topnost, ter posledično protimikrobno aktivnost le v kislem mediju. Iz hitozana je mogoče s kemičnimi modifikacijami pridobiti širok spekter derivatov z namenov izboljšave njegovih lastnosti. Namen naloge je bil izvesti primerjavo med komercialnim hitozanom (primarne aminske skupine) in njegovim derivatom (hitozan s kvarternimi amonijevimi spojinami) z vidika potencialne uporabnost hitozana kot adsorbata za funkcionalizacijo površin tekstilij. Izvedeni so bili postopki adsorpcije hitozana iz tekočega medija na površino celuloze. Funkcionalizirana celulozna vlakna so okarakterizirana s fizikalno-kemijskega (določitev funkcionalnih skupin vlaken) kot tudi protimikrobnega značaja. Ugotovili smo, da se kvarterni hitozan v primerjavi s komercialnim (aminske skupine) na površino vlaken adsorbira v večji količini in ima večjo vsebnost dostopnih aminskih skupin ter tako daje posledično boljše protimikrobne učinke. [P. Slemnik]20112011-10-05 22:49:22Diplomsko delo20878sl