<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21052"><dc:title>GENERIRANJE NAKLJUČNIH SPREMENLJIVK</dc:title><dc:creator>Ančev,	Aneta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benkovič,	Dominik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naključna spremenljivka</dc:subject><dc:subject>naključno število</dc:subject><dc:subject>metoda inverzne transformacije</dc:subject><dc:subject>metoda zavrnitve</dc:subject><dc:subject>polarna metoda</dc:subject><dc:subject>Poissonov proces</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava generiranje naključnih spremenljivk. V uvodnem poglavju so naštete definicije in porazdelitve iz teorije verjetnosti, ki jih potrebujemo v nadaljevanju diplomskega dela.
    Predstavljeno je generiranje psevdo-naključnih števil, ki je osnova za generiranje naključnih spremenljivk. Psevdo-naključna števila so vrednosti enakomerno porazdeljene naključne spremenljivke na intervalu (0,1). Metode generiranja so obravnavne ločeno glede na to ali je spremenljivka diskretno ali zvezno porazdeljena. Spoznamo metodo inverzne transformacije. Navedena sta tudi algoritma za generiranje binomsko porazdeljene naključne spremenljivke in spremenljivke porazdeljene po Poissonovem zakonu. Predstavljena je tudi metoda zavrnitve.
    V nadaljevanju sta predstavljeni že navedeni metodi za generiranje zveznih naključnih spremenljivk in tudi polarna metoda za generiranje normalno porazdeljenih naključnih spremenljivk. Na koncu obravnavamo še generiranje Poissonovega procesa.            </dc:description><dc:publisher>[A. Ančev]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-10-19 19:30:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21052</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>