<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21060"><dc:title>Vpliv temperature in odmerka pektinaz na bistrenje jabolčnega soka</dc:title><dc:creator>Gosnik,	Maksimiljana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Unuk,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jabolčni sok</dc:subject><dc:subject>pektinaze</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>bistrost (bistrenje).</dc:subject><dc:description>Med 16. in 17. 11. 2009 smo na univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor ugotavljali vpliv temperature in odmerka pektinaz na bistrenje jabolčnega soka, sorte ´Topaz´. V poskusu smo uporabili pektinaze (Pektinez XXL) v odmerkih 0,1 ml/l in 0,05 ml/l. Obravnavanje brez dodatka pektinaz je predstavljalo kontrolo. Sok z dodanimi pektinazami je bil izpostavljen različnim temperaturam – 7 ° C,        12 ° C in 20 ° C. Meritve motnosti soka so bile izvedene s turbidimetrom v časovnih razmikih 30 min. Zadnja meritev motnosti je bila izvedena 1020 min po dodatku pektinaz. Rezultati so pokazali zanemarljiv vpliv temperature na hitrost bistrenja soka. Kot odločilni dejavnik za hitrost bistrenja se je potrdil dodatek, vendar ne odmerek pektinaz, ki je v prvih štirih urah pospešil bistrenje v povprečju za 40 - 65%. Ob zadnji meritvi (1020 min) je razlika med obravnavanji v bistrosti soka, povzročena z dodatkom pektinaz, še vedno znašala 46 %. V letu 2008 smo pri izbrani sorti jabolk lahko brez negativnega vpliva uporabili polovični odmerek pektinaz (0,5 dl/1000 l), kot ga priporoča proizvajalec.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-10-20 18:02:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21060</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
