IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH V PODJETJIHKozlevčar, Barbara (Avtor) Ferjan, Marko (Mentor) andragogikastarejši odrasliizobraževanjepodjetjeGlede na to, da se starostna doba za upokojitev viša, je potrebno vlagati v izobraževanje starejših odraslih, da ostanejo fleksibilni na trgu delovne sile. Zavedati se je treba, da lahko starejši s svojimi izkušnjami in sledenju novemu znanju na področju svojega dela veliko pripomorejo h konkurenčnosti podjetja. Tega bi se morala zavedati predvsem podjetja in zato vlagati v izobraževanje svojih starejših zaposlenih. Namen magistrske naloge je predstaviti pomembnost organiziranega izobraževanja v podjetju. Tu mislimo predvsem na ustreznost izbranih vsebin izobraževanja, določanja namenov in ciljev, motivacijo za izobraževanje ter sam proces. Cilj naloge pa je vzorčen prikaz, kako različna podjetja v Sloveniji skrbijo za izobraževanje starejših zaposlenih. V ta namen je v magistrski nalogi v teoretičnem delu predstavljeno izobraževanje, izobraževanje starejših odraslih, izobraževanje v podjetjih in motivacija za izobraževanje. Vsi omenjeni avtorji se strinjajo, da je izobraževanje odraslih zelo pomembno, potrebno pa ga je pravilno izvajati in zanj ustrezno motivirati starejše. V raziskovalnem delu pa so s pomočjo programa SPSS predstavljeni rezultati, ki prikazujejo ocene anketiranih, ki so zaposleni in starejši od 50 let. Ti so ocenjevali, kako je v njihovem podjetju poskrbljeno za izobraževanje. Zelo presenetljiva ugotovitev v raziskavi je, da večina anketiranih ocenjuje, da imajo enake ali boljše možnosti za izobraževanje v primerjavi z mlajšimi kolegi, kar pomeni, da se podjetja že zavedajo, da starejši še vedno lahko veliko prispevajo h konkurenčnosti podjetja. Očitno pa se podjetja ne zavedajo, da imajo starejši drugačen pristop k učenju in drugačen pogled na novosti tudi zaradi svojih izkušenj in miselnosti. Zaposlenim se tudi ne prisluhne v zadostni meri, pa tudi izobraževalne potrebe niso dobro raziskane. Tako podjetja ne vedo, katerih znanj zaposlenim primanjkuje, zato jih tudi ne izobražujejo na pomanjkljivih področjih ali pa jih sploh ne izobražujejo. Na podlagi raziskave je moč opaziti, da se miselnost, da so starejši »breme« družbe in ne morejo prispevati k razvoju, počasi spreminja. Tako se starejše začenja izobraževati, prilagaja se jim tudi učne metode, vendar pa je to v Sloveniji šele v fazi razvoja. Vseživljenjsko učenje postavlja stare ljudi v pozicijo učečih se in napredujočih. V pomoč podjetjem so bili na koncu predstavljeni tudi predlogi za izboljšavo. 20112011-11-02 08:24:17Magistrsko delo21180sl