<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21182"><dc:title>Zdravstvena nega pacienta obolelega z akutno mieloično levkemijo</dc:title><dc:creator>Küronja,	Marcel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Glaser,	Marjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: kri</dc:subject><dc:subject>akutna mieloična levkemija</dc:subject><dc:subject>kostni mozek</dc:subject><dc:subject>negovalni problemi</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega.</dc:subject><dc:description>IZVLEČEK
V diplomskem delu smo predstavili obširno zdravstveno nego pacienta, obolelega z akutno mieloično levkemijo. Diplomsko delo smo  razdelili na tri dele. V prvem delu smo podali nekaj splošnih informacij o kostnem mozgu, hematopoezi, nalogah krvi v telesu in njeni sestavi. Opisali smo tudi imunski odziv. Večji poudarek smo naklonili levkocitom, ter opisali različne tipe levkemije, še posebej pa smo poudarili akutno levkemijo oziroma akutno mieloično levkemijo. Bolniki z akutno mieloično levkemijo so zdravljeni s citostatiki, kar smo opisali v drugem delu diplomskega dela. Dodali smo tudi načine apliciranja citostatikov v telo in zaplete, ki se pojavijo pri pacientih zdravljenih s citostatiki. Medicinska sestra, ki dela s citostatiki, oziroma jih pripravlja, mora imeti veliko znanja, spretnosti in izkušenj, zato smo predstavili tudi zaščito medicinske sestre pri pripravi citostatikov. Zdravljenje akutnih levkemij poteka od šest do osem mesecev. Da bi ljudje dosegli remisijo, je v večini primerov potrebna presaditev matičnih celic, kar smo opisali v zadnji točki drugega dela diplomske naloge. V tretjem delu smo prišli do zdravstvene nege. Pod točko zdravstvene nege pacienta, obolelega z akutno mieloično levkemijo, smo opisali najpogostejše nezaželjene učinke citostatikov, ki se pojavijo pri pacientih, zdravljenih s citostatiki, in vlogo medicinske sestre. Vključili smo tudi vlogo medicinske sestre pri uvajanju centralnega venskega katetra in vlogo medicinske sestre pri punkciji kostnega mozga, kar je ena od bistvenih preiskav pri pacientu, obolelem z levkemijo. Kot zadnjo točko tretjega dela diplomske naloge smo opisali vzorce zdravega obnašanja in predstavili najpogostejše negovalne diagnoze po modelu Marjory Gordon.            </dc:description><dc:publisher>[M. Küronja]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-11-02 10:11:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21182</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
