30. LETA NA JAPONSKEM V LUČI SLOVENSKEGA ČASOPISJAPlahuta, Tadeja (Avtor) RAHTEN, ANDREJ (Mentor) HirohitomilitarizemekspanzionizemMandžurijajaponsko-kitajska vojnaatentatinovi red v AzijiJaponska je s prihodom cesarja Hirohita na oblast leta 1926 prešla v obdobje Šova, ki pomeni sijoči mir, a začetek tega obdobja je bil vse prej kot miren in sijoč. V začetku 30. let se je Japonska soočala s številnimi težavami: prizadela jo je gospodarska kriza, ZDA so omejile priseljevanje Azijcev, na londonski konferenci pa so omejili širitev njene mornarice. Tako je rasel japonski nacionalizem in rasizem. Zasedba Mandžurije je bila njen prvi korak pri osvajanju kitajskega ozemlja. V državi je prevzemala vodilno vlogo vojska, ki je delovala samovoljno in imela velike ekspanzionistične načrte. Skupine radikalnih častnikov so z atentati na pomembne državne funkcionarje opozarjale na korupcijo v državi in želele doseči bistvene spremembe. Država se je vse bolj fašizirala in leta 1936 sklenila protikominternski pakt z Nemčijo in Italijo. Že naslednje leto so sledile nadaljnje zasedbe kitajskega ozemlja, ki ji je predstavljalo pomembno surovinsko bazo in prodajno tržišče. Začeli so uresničevati svoje cilje o prevladi v Vzhodni Aziji, za katero so trdili, da jo želijo rešiti izpod nadzora kolonialnih velesil in v njej uvesti »novi red.« Slovenski časniki so imeli veliko zanimanje za dogajanje na Daljnem vzhodu in poleg poročil o aktualnih dogodkih so pogostokrat postregli tudi z opisovanjem japonske tradicije in kulture, s pomočjo česar bi nemara bilo lažje razumeti njihov močan nacionalni ponos, odločenost v uspeh in fanatičnost. [T. Plahuta]20112011-11-02 19:04:56Diplomsko delo21196sl