ODSTOPANJA PRI MERJENJU KRVNEGA TLAKA NA NADLAKTI IN PODLAKTI Z NEINVAZIVNO OSCILOMETRIČNO METODOMihalič, Matej (Avtor) KRIŽMARIĆ, MILJENKO (Mentor) GRMEC, ŠTEFEK (Komentor) Krvni tlakoscilometrična metodasistolični in diastolični krvni tlakmanšeta.Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kolikšne so razlike med pravilno izmerjenim krvnim tlakom na nadlakti in tlakom izmerjenim na podlakti. V raziskavo smo vključili 40 prostovoljcev. Neinvazivne meritve krvnega tlaka smo izvedli z avtomatskim merilnikom krvnega tlaka, ki deluje po načelu oscilometrične metode. Tlak smo merili v naključnem zaporedju na nadlaktni in podlakti z manšetami različnih velikosti. Rezultati so pokazali, da so izmerjene vrednosti višje na podlakti kot na nadlakti. Pri povprečni pravilno izmerjeni vrednosti sistoličnega tlaka 127±19 mmHg, smo na podlakti z isto manšeto izmerili višje vrednosti 134±17 mmHg, razlika je bila statistično signifikantna (p<0,001). Vrednosti na podlakti so bile v povprečju za 7,6 mmHg višje od pravilno izmerjenih vrednosti sistoličnega krvnega tlaka. Diastolične vrednosti krvnega tlaka so bile še višje in sicer za 9,2 mmHg (p<0,001). Če smo na nadlakti merili s premajhno manšeto, smo dobili višje vrednosti (133±18 mmHg) v primerjavi s pravimi vrednostmi pridobljenimi z ustrezno manšeto (126±20 mmHg), kar je v povprečju za 6,0 mmHg več in statistično značilno (p<0,001). V primeru, da na nadlakti uporabimo preveliko manšeto so vrednosti sistoličnega krvnega tlaka manjše za 8 mmHg v primerjavi s pravimi vrednostmi (p<0,001). Razlike v diastoličnih vrednostih so bile še višje. Prostovoljce smo prav tako razdelili v skupino kadilcev in nekadilcev, kjer smo v skupini kadilcev opazili precej visoko razliko 12,7 mmHg višjo vrednost izmerjenega tlaka na podlakti (p<0,001) v primerjavi s pravilno izmerjenimi vrednostmi. [M. Mihalič]20112011-11-09 15:36:01Diplomsko delo21259sl