DAVČNI VIDIK FUNDACIJHercog, Branka (Avtor) Škof, Bojan (Mentor) fundacijaustanovasplošnokoristni namenizasebni namenisplošnokoristne fundacijedružinske fundacijepodjetniške fundacijedavčni režimdavčni nadzor.Fundacije kot na namen vezano premoženje so v kontinentalnem pravnem redu prisotne že vse od rimskega prava, pravi razcvet pa so doživele v obdobju po drugi svetovni vojni. Poleg prvotnih namenov splošne koristnosti in dobrodelnosti so se razširile tudi na področje zadovoljevanja zasebnih namenov v obliki družinskih in podjetniških fundacij. Pri tem je davčni vidik delovanja fundacij eden pomembnejših pogojev, ki na delovanje fundacij deluje spodbujajoče ali zaviralno. Država s svojo zakonsko regulativo bistveno vpliva na pojavnost fundacij in njihovo (ne)vključenost v gospodarski in družbeni sistem. Države k opredeljevanju fundacij in pogojem za njihovo delovanje pristopajo različno, od zelo restriktivnega načina (primer Slovenije) do zelo liberalnega (primer Liechensteina). V nalogi je primerjalno obravnavanih šest držav. Poleg že omenjenega Liechtensteina in Slovenije še Avstrija, Nemčija, Velika Britanija in Združene države Amerike, kjer lahko prav na področju določanja pogojev za ustanovitev in delovanje ter obdavčevanja opazujemo razlike v pristopu in posledice. Zakonodaja, ki ureja davčno področje, je za obstoj fundacij izjemnega pomena, saj z mehanizmi davčnih olajšav, oprostitev in drugih ugodnosti ustanovitelje spodbuja ali zavira pri odločanju o ustanovitvi fundacije, vpliva pa tudi na odločitve donatorjev, da darujejo premoženje že obstoječim fundacijam. Z davčno zakonodajo je neposredno povezana tudi dopustnost namenov (liberalni ali restriktivni pristop), ki prav tako vpliva na številčnost in pomen fundacij v posamezni državi. Slovenski Zakon o ustanovah spada med najrestriktivnejše v Evropi, saj dopušča le ustanavljanje splošnokoristnih in dobrodelnih fundacij. Davčni režim je tudi za sicer dopustne splošno koristne fundacije izrazito neugoden. Zato bi bila nujna sprememba zakonodaje v smislu liberalnejšega pristopa k opredelitvi namenov, za katere je dovoljeno ustanavljati fundacije in vpeljava novih oblik, to sta podjetniška in družinska fundacija. Istočasno je potrebno vzporedno vzpostaviti ustrezno davčno politiko in izgraditi primerne mehanizme nadzora. Zaradi tega so potrebne tako spremembe predpisov, ki urejajo ustanovitev in pogoje za delovanje fundacij kot tudi zakonodaje, ki ureja obdavčitev fizičnih in pravnih oseb ter dedovanje. [B. Hercog]20112011-11-11 10:54:06Magistrsko delo21288sl