<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21292"><dc:title>PRIMERJAVA OBDAVČITVE IN ZAVAROVANJA DOHODKOV POSLOVODIJ V SLOVENIJI IN SRBIJI</dc:title><dc:creator>Rogina,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hauptman,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Obdavčitev</dc:subject><dc:subject>zavarovanja</dc:subject><dc:subject>dohodki</dc:subject><dc:subject>poslovodje</dc:subject><dc:subject>primerjava</dc:subject><dc:subject>analiza.</dc:subject><dc:description>Dejstvo, da so osebni dohodki ljudi in obdavčitev le- teh vedno aktualna in zanimiva tema, ki med različnimi strokovnjaki odpira nova in nova vprašanja ter debate, je bilo tudi razlog, da smo to tematiko uporabili tudi v našem diplomskem delu. Ker je sama tema izredno široka in zajema mnoge segmente obdavčitve, smo se odločili, da se posebej osredotočimo na obdavčevanje dohodkov in drugih prejemkov poslovodij v podjetjih. Zadevo smo si zastavili na način, da smo primerjali obdavčevanje dohodkov poslovodij v dveh državah. Namen je bil proučiti različne vidike obdavčitve in zavarovanja dohodkov poslovodij ter predstaviti različne vplive statusa poslovodje na obdavčitev in zavarovanje v Sloveniji in Srbiji. Tako smo v diplomskem delu opisali poslovodjo iz različnih vidikov,  po Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o gospodarskih družbah ter davčni zakonodaji. 

Prvi del naloge je bil naravnan tako, da smo predstavili zakonske podlage obeh držav na tem področju in ugotavljali teoretične primerjave obdavčitve in zavarovanj poslovodij s pomočjo veljavne slovenske in srbske zakonodaje. V drugem delu smo najprej posamezno analizirali različne vidike obdavčitve v Sloveniji in jih med seboj primerjali. Prav tako smo posamezno analizirali različne vidike obdavčitve v Srbiji. Na koncu pa smo primerjali še obdavčitve med Slovenijo in Srbijo. Na koncu vsake analize smo dobljene rezultate tudi komentirali. Potrebno pa je omeniti, da so vsi izračuni, predstavljeni v diplomskem delu, lastna izdelava in niso povzeti po kakšnem drugem viru.
Na podlagi izračunov smo prišli do ugotovitev, da srbski poslovodje pri enakem bruto dohodku dobijo višja izplačila kot slovenski poslovodje. Imajo pa dosti manjša neobdavčena povračila stroškov, med katerimi imajo nekatera celo naravo plače, kot je npr. malica. Pri nas uporabljamo progresivno lestvico dohodnine, pri njih se uporablja degresivna. Višjo plačo imajo poslovodje, večja je razlika med bruto dohodkom in izplačilom. Podatek, ki je vreden omembe, je tudi, da sta v Srbiji minimalna in povprečna plača veliko nižji kot v Sloveniji.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-11-11 12:35:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21292</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>