<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21634"><dc:title>ZGODOVINA RODBINE KACENŠTAJNSKIH V ŠALEŠKI DOLINI</dc:title><dc:creator>Kljajič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnikar,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Šaleška dolina</dc:subject><dc:subject>zgodovina Šaleške doline</dc:subject><dc:subject>rodbina Kacenštajskih</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo Zgodovina rodbine Kacenštajnskih v Šaleški dolini obsega pregled rodbine od njene prve omembe leta 1173 vse do njenega izumrtja in izginotja iz virov in listin, ki so nam na razpolago. 
Pojav Kacenštajnskih v Šaleški dolini se začne z gospodi Ptujskimi, ki so bili njihovi seniorji. Prav ti naj bi jih pripeljali na to področje s Koroške. V nadaljevanju njihovo pojavljanje zaznamuje hitro in spretno menjavanje gospodarjev, kar leta 1337 privede celo do delitve rodbine Kacenštajnskih na dve veji. Ena veja ostane zvesta Ptujskim in dobi ime Poelanni, druga pa svojo ministerialno vlogo podreja Žovneškim oz. kasneje grofom Celjskim. Že pred delitvijo je mogoče zaznati njihovo spretno krmarjenje med Ptujskimi in Vovbrškimi, ki jih po njihovem izumrtju nasledijo Žovneški. Vse to priča o spretni politični in gospodarski vlogi  Kacenštajnskih.
Rodbina je vseskozi imela svoj sedež na gradu Kacenštajn, ki naj bi ga po domnevnih teorijah zgradili Dravsko/Šoštanjski še pred gradom Šoštanj in naj bi ga zaradi skorajšnje obubožanosti prodali Ptujskim. Grad naj bi še pred izumrtjem rodbine podrli. Druge posesti rodbine pa so Habsburžani po letu 1456 pridružili šoštanjskemu gospostvu. 
Pomemben del rodbine Kacenštajnskih so bile, tako kot pri vsem ministeralnem plemstvu, poroke, ki so bile pomembno načrtovane in izbrane. Nimamo vseh podatkov, kdaj in s kom so se zgodile, a tiste, ki jih je mogoče zaslediti, pričajo o njihovi politični in gospodarski spretnosti. 
Večina podatkov in informacij, ki jih poznamo o rodbini Kacenštajnskih, izvira iz listin zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki jim je leta 1440 Elizabeta, hči Hansa Kacenštajnskega, prodala svoj del posesti, in tako so dobili tudi njihov arhiv.            </dc:description><dc:publisher>[U. Kljajič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-12-12 22:44:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21634</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
