DUŠEVNE MOTNJE Z VIDIKA JAVNEGA ZDRAVJA V POMURJUMurtić, Zlatka (Avtor) PREMIK, MARJAN (Mentor) stresnedepresivneanksiozne motnjesocioekonomske determinanteaktivna populacijaMagistrsko delo se sestoji iz dveh delov, pri čemer je prvi del teoretičen in je kot tak namenjen teoretičnim izhodiščem, ter pomembnim evropskim dokumentom in strategijam, ki so podlaga raziskovalnemu delu naloge. V teoretičnem delu opredeljujemo pojem duševnega zdravja in duševnih motenj, natančneje pa opisujemo predvsem duševno zdravje v Evropi, Sloveniji in Pomurju, ki ga glede pojavnosti tudi podrobno raziščemo v raziskovalnem delu. Osnovni namen magistrskega dela je ugotavljanje prevalence duševnih motenj s pomočjo epidemiološke raziskave in iskanje povezave med biološkimi ter socioekonomskimi značilnostmi v povezavi s pojavnostjo le-teh. Raziskovalne ugotovitve bodo strokovno raziskovalna podlaga za načrtovanje nadaljnjih preventivnih dejavnosti v Pomurju, ki se bodo konkretno izvajale v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska »Mental Health«. Raziskovalna metodologija: Gre za epidemiološko raziskavo. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo raziskovanja. Kot instrument empiričnega dela raziskave smo uporabili raziskovalni vprašalnik. V raziskovalnem delu se osredotočimo na ciljno populacijo oseb starih med 20 in 65 let oziroma delovno aktivno populacijo Pomurcev, ki ustvarja nacionalni prihodek. Posebno pozornost namenjamo trem skupinam duševnih motenj in sicer depresivnim, anksioznim in stresnim motnjam. Rezultati: Ugotovljena prevalenca duševnih motenj v Pomurju in njihova povezava z biološkimi in socioekonomskimi determinantami. Sklep: Anksiozne, depresivne in stresne motnje definitivno pomembno zmanjšujejo kvaliteto življenja in produktivnost v že tako socioekonomsko ogroženem Pomurju. Potreba po večjem vključevanju stroke zdravstvene nege v problematiko duševnega zdravja obstaja. [Z. Murtić]20112011-12-13 12:03:12Magistrsko delo/naloga21640sl