<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21694"><dc:title>Razvoj in uporaba 3D televizije</dc:title><dc:creator>Josifovska,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Družovec,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgorelec,	Vili	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Televizija</dc:subject><dc:subject>Stereoskopija</dc:subject><dc:subject>3D tehnologija</dc:subject><dc:subject>3D televizija</dc:subject><dc:subject>3D produkcija</dc:subject><dc:subject>3D kamera</dc:subject><dc:subject>Gledalci.</dc:subject><dc:description>Televizija je medij, ki se bo vedno lahko pohvalil z največjim številom privržencev, saj za gledalce predstavlja nekaj, kar jih informira, animira, privlači in odmakne od vsakdanjih problemov. Človek zaznava okolico v treh dimenzijah: višini, širini in globini. Tridimenzionalna televizija je koncept, ki se razvija ţe od leta 1833. Zaradi kar precejšnje ponudbe 3D filmov, so začeli razvijalci tehnologije z ustvarjanjem in oblikovanjem tridimenzionalne televizije, ki bo vsem dostopna tudi doma. Zgodovinski in tehnološki razvoj tridimenzionalne televizije bomo raziskali skozi teoretičen del, z empiričnim delom pa bomo preverili odziv in uporabo tridimenzionalne televizije. Motivacijo za raziskovanje izbrane teme smo črpali iz dejstva, da gledalci premalo poznajo tridimenzionalno tehnologijo in da 3D tehnologija predstavlja dokaj novo in neraziskano področje.            </dc:description><dc:publisher>[J. Josifovska]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-12-16 17:14:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21694</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>