<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21716"><dc:title>VARNOSTNA POLITIKA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA</dc:title><dc:creator>Kolar,	Sašo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Elektronsko poslovanje</dc:subject><dc:subject>Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP)</dc:subject><dc:subject>Nevarnosti e-poslovanja</dc:subject><dc:subject>Prednosti e-poslovanja</dc:subject><dc:subject>Zaščita pri elektronskem poslovanju</dc:subject><dc:subject>Varnostna politika</dc:subject><dc:description>V današnjem času si poslovanja več ni moč predstavljati brez računalnika. Danes elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov in delovanje spletne trgovine. Vse kar delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij imenujemo e-poslovanje. E-poslovanje je zato zelo široko področje, ki zajema tehnične, tehnološke, ekonomske, pravne in organizacijske okvirje. 

Elektronsko poslovanje nudi veliko prednosti tako za posameznika kot tudi za podjetje. Najpomembnejše med njimi so: večja udobnost, večja ponudba, nižje cene, večja operativna učinkovitost, boljše upravljanje oskrbovalnih verig itd.
Pri elektronskem poslovanju pa se lahko srečamo tudi z negativnimi stranmi. Te so: možnost prevar, ogrožanje zasebnosti, konflikti med prodajnimi kanali, visoke investicije in zaostrovanje konkurence.

Nevarnosti, ki ogrožajo elektronsko poslovanje je vedno več, prav tako je več učinkov in načinov realizacije groženj, zato je pomembno, da  zaščiti in varnostni politiki namenimo vse večjo vlogo. Najpomembnejše nevarnosti oziroma grožnje so naslednje: računalniški virusi, črvi, trojanski konj, prevare, nezaželeno oglaševanje preko e-pošte, verižna pisma, kraje itd. Bistvo varnosti v elektronskem poslovanju je preprečevanje nepooblaščenega zmanjševanja vrednosti virov. Viri so lahko zaupni podatki, na primer poslovne skrivnosti, številke kreditnih kartic in elektronski dokumenti o zdravstvenem stanju pacienta, ali pa strojna in programska oprema sistemov, povezanih v javno omrežje. 
Za zagotovitev varnosti je na voljo veliko različne programske in strojne opreme ter fizičnega varovanja. Ukrepi morajo biti postavljeni na široko, saj je težko vnaprej predvideti smer napada. Med varnostne ukrepe sodijo: požarni zid, kriptografija, elektronski podpis, digitalno potrdilo, gesla, pametne kartice in protivirusni programi.            </dc:description><dc:publisher>[S. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-12-19 20:33:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21716</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>