ANALIZA TRŽNIH POTI NOSILCEV ZVOKAKolman, Alenka (Avtor) Završnik, Bruno (Mentor) glasbaglasbena industrijainternetna prodaja glasbeprodaja mobilnih melodijavtorske praviceglasbena založbaGlasba nas danes spremlja na vsakem koraku in skorajda ves dan – zjutraj med pripravo na odhod v službo oziroma šolo, na poti v službo, na delovnem mestu, v restavraciji, med nakupovanjem, med športnimi aktivnostmi, na družabnih dogodkih … Prisotna je na vseh ravneh družbenega življenja. Prisotnost glasbe kjerkoli in kadarkoli je omogočil tehnološki razvoj, ki je sicer poslušalcem precej olajšal dostop do glasbe, na drugi strani pa glasbeni industriji prinesel precejšnje izgube. Danes si lahko poslušalec najnovejši glasbeni hit v nekaj trenutkih prenese na svoj predvajalnik (mobilni telefon, mp3, mp4, računalnik …) in si ga predvaja kjerkoli, kadarkoli in kolikokrat želi. Ni mu več potrebno kupiti nosilca zvoka, katerega prodaja pa za glasbeno industrijo predstavlja pomemben in skorajda edini vir prihodkov. Posvetila sem se raziskavi prodaje glasbe po posameznih obdobjih od leta 1980 do danes ter prodaji po posameznih nosilcih zvoka. Glasbena industrija je prve vidnejše dobičke dosegla s prodajo kaset – leta 1981 je svetovna prodaja nosilcev zvoka znašala že 12 milijard ameriških dolarjev. Po tem letu pa je prodaja kaset pričela upadati. Glavni vzrok za padec prodaje naj bi bila (po besedah glasbenih založnikov) prodaja praznih nosilcev zvoka – kaset, ki je omogočila presnemavanje glasbe kar doma. Ponovno porast prodaje glasbe je prinesel razvoj laserske zgoščenke in leta 1992 je znašala prodaja nosilcev zvoka že 28.893 milijonov ameriških dolarjev. Višek je svetovna glasbena industrija dosegla leta 1996, ko je bilo prodanih 3.526,9 milijonov nosilcev zvoka. Po letu 1996 pa glasbena industrija beleži vedno večje padce prodaje nosilcev zvoka. Največji vpliv na padec prodaje nosilcev zvoka je prav gotovo imel pojav interneta na katerega se glasbena industrija ni pravočasno odzvala. Glasbena dela so si uporabniki kar nekaj let prosto izmenjavali, glasbena industrija pa je le ogorčeno opozarjala na pojav piratstva oziroma nelegalne izmenjave, za svojo zaščito pa naredila bore malo. Danes sicer svetovna glasbena industrija beleži visoko porast internetne prodaje glasbe in mobilnih melodij, vendar so izgube še vedno precejšnje. Velikanske izgube je poskušala glasbena industrija vsaj delno pokriti z uvedbo pravne zaščite glasbenikov in založnikov. Po vsem svetu so se ustanovile organizacije, ki ščitijo avtorske pravice glasbenikov (avtorjev in izvajalcev glasbe) ter interese založnikov. Dosegli so zbiranje finančnih sredstev od uporabnikov glasbe (radijske in TV postaje, organizatorji koncertov in drugih prireditev, trgovski centri, lokali …), ki jih namenjajo avtorjem, izvajalcem in založnikom. V Sloveniji ščitita te pravice SAZAS in IPF. A. Kolman02012-01-09 17:32:21Magistrsko delo21841sl