<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21979"><dc:title>ORGANIZACIJA IN DELOVANJE ZAVETIŠČA ZA MALE ŽIVALI MALA HIŠA d.o.o.</dc:title><dc:creator>Kolar,	Matejka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zavetišče</dc:subject><dc:subject>zapuščene mačke</dc:subject><dc:subject>zapuščeni psi</dc:subject><dc:subject>organizacija.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem proučila organizacijo in delovanje edinega zavetišča za male živali v Pomurju, Mala hiša zavetišče za živali d.o.o. Ker je bila problematika zapuščenih malih živali v Pomurju pereč problem že vrsto let, sem proučila probleme z zapuščenimi živalmi na tem območju in njihovo reševanje v organizaciji zavetišča za male živali. Zavetišče Mala hiša d.o.o. je začelo obratovati 22. 10. 2008. V nadaljevanju diplomskega dela je jasno vidno, da je bila pobuda za ustanovitev  pravilna in nujna. Število zapuščenih živali, kot lahko vidimo iz statističnih podatkov v diplomski nalogi, se iz leta v leto povečuje. Zaradi tega je tudi pomembno, da delo in organizacija v zavetišču potekata složno s pričakovanji okolja.
Odziv okolja je bil presenetljivo dober, saj se je število zapuščenih živali zaradi zavetišča zmanjšalo, hkrati pa se je povečala skrb za zapuščene živali v tem zavetišču. Največja pridobitev okolja z zavetiščem je bila v ozaveščenosti ljudi, kar se kaže tako skozi prostovoljstvo na tem področju kot tudi s podatki o številu posvojitev živali iz zavetišča. Glede na podatke zavetišča so bile posvojitve živali zelo uspešne, kajti nobena posvojena žival se v času delovanja zavetišča ni vrnila nazaj.
Samo ozaveščanje okolja o pomembnosti zavetišča ni dovolj, da se razreši problem zapuščenih živali. Temveč moramo z ozaveščanjem ljudi začeti čim prej. Vidne so dobre prakse v sodelovanju zavetišča z lokalnimi osnovnimi in srednjimi šolami. Te so bile na obiskih v zavetišču ali pa so jih predstavniki zavetišča obiskali na šolah. Vidimo lahko, da se z vključevanjem problematike zapuščenih živali v pedagoški proces na šolah opazi napredek v pozitivnem in odgovornem odnosu človeka do živali. Upamo lahko, da bo zaradi teh pedagoških pristopov že v začetku izobraževanja, socializacije in vzgoje otrok viden  napredek, ki se bo kazal v manjšem številu zapuščenih in zlorabljenih živali v lokalnem okolju.            </dc:description><dc:publisher>[M. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-01-30 14:34:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
