<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21982"><dc:title>UČEČA SE ORGANIZACIJA V FUNKCIJI USTVARJANJA KONKURENČNE PREDNOSTI</dc:title><dc:creator>Habjanič,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Duško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učeča se organizacija</dc:subject><dc:subject>konkurenčna prednost</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>intelektualni kapital</dc:subject><dc:subject>organizacijska kultura</dc:subject><dc:subject>organizacijska struktura</dc:subject><dc:description>Temeljna teoretična izhodišča opredeljujeo učečo se organizacijo kot organizacijo, ki se je sposobna neprestano učiti, je odprta za okolje in ima željo in potrebo po povečanju sposobnosti učenja. Koncept temelji na obstoju kulture, ki omogoča sodelovanje med zaposlenimi in timsko delo. Ustvarjanje trajne konkurenčne prednosti v družbi znanja od managementa zahteva poznavanje sodobnih managerskih vsebin, ki vključujejo ravnanje z znanjem in ustvarjanje intelektualnega kapitala. Znanje kot gradnik konkurenčne prednosti sodobne, učeče se organizacije postaja osnova edine dolgoročne paradigme uspeha in vključuje izgradnjo in prenos tako odkritega kot tihega, neprenosljivega znanja. Analiza sistemsko-organizacijskega ustroja na integrativnem modelu učeče se organizacije pokaže dejavnike vpliva, proces ter notranji in zunanji kontekst, ki delujejo na in v učeči se organizaciji. S kombinacijo aktivnosti, ki so edinstvene in drugačne kot pri konkurentih, so rezultati procesov organizacijske spremembe, novo znanje, inovativnost in kompetence, ki predstavljajo trajno konkurenčno prednost organizacije.            </dc:description><dc:publisher>[G. Habjanič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-01-30 21:31:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21982</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
