<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22002"><dc:title>OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO V KAZENSKEM POSTOPKU</dc:title><dc:creator>Frece,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obtožba</dc:subject><dc:subject>sodba</dc:subject><dc:subject>akuzatornost</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>modifikacija</dc:subject><dc:subject>razširitev</dc:subject><dc:subject>prekoračitev</dc:subject><dc:subject>obramba</dc:subject><dc:description>Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo pomeni, da se sodba lahko nanaša samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, t. j., da je lahko obtoženec s sodbo spoznan za krivega ali oproščen samo za dejanje, za katerega je obtožen. Po načelu akuzatornosti se kazenski postopek vodi na zahtevo in v okviru tožbenih navedb upravičenega tožilca, ki pa lahko obtožbo tudi po pravnomočnosti omejeno prilagodi spremenjenemu dejanskemu stanju, vendar po točno določenih pogojih, ki ne posegajo v obtoženčev pravni položaj in njegovo pravico do obrambe in poštenega sojenja. Nad vsem tem bdi sodišče, ki pa lahko samo tudi spreminja opis dejanja, vendar ne sme prekoračiti obtožbe, krati pa mora tudi popolnoma razrešiti predmet obtožbe. Stališča pravne stroke se ponekod razlikujejo v bistvenih elementih že v teoretičnih izhodiščih kazenskega postopka, predvsem glede dopustnosti modifikacije obtožbe. Z analizo pestre sodne prakse bom poskusil zlasti ugotoviti, kakšni so pogoji, teoretična izhodišča ter meje objektivne identitete med obtožbo in sodbo, nekaj besed pa namenil tudi obsegu in pravnim posledicam njene kršitve.            </dc:description><dc:publisher>[A. Frece]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-02-02 07:47:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22002</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
