HULIGANSTVO KOT KAZENSKOPRAVNI DELIKTSelišnik, Franjo (Avtor) Korošec, Damjan (Mentor) Kazenski zakonikKZ-1nasiljehuliganirasizemkazensko materialno pravokaznivo dejanjeprekršekpridržanje.Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1. [F. Selišnik]20112012-02-04 17:14:17Diplomsko delo22020sl