POLOŽAJ JAVNIH USLUŽBENCEV V JAVNIH ZAVODIHHero, Gordana (Avtor) KORPIČ - HORVAT, ETELKA (Mentor) javni uslužbencijavna sredstvaobseg pravicjavna službajavni interesDelovna razmerja v Sloveniji za vse zaposlene tako v javnem kot v zasebnem sektorju ureja zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Položaj javnih uslužbencev ureja zakon o javnih uslužbencih (ZJU) kot poseben zakon v razmerju do splošne delovnopravne ureditve. Za zaposlene v javnih zavodih velja le prvih 21 členov ZJU, zaradi česar se njihov položaj razlikuje od položaja javnih uslužbencev v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti, za katere ZJU velja v celoti. Navedeni členi določajo le skupna načela sistema javnih uslužbencev in nekaj drugih skupnih vprašanj, kot so delovanje sindikata, kolektivna pogajanja in stavka. Zato se zastavlja vprašanje, ali bi bil položaj zaposlenih v javnih zavodih zadosti varovan z ZDR in s področnimi zakoni, ki njihov položaj podrobneje urejajo, in ali bi bilo potrebno njihov položaj urejati enako oziroma podobno kot za zaposlene v zasebnem sektorju. Vendar se položaj zaposlenih v javnih zavodih razlikuje tudi od položaja zaposlenih v zasebnem sektorju, predvsem zaradi določbe tretjega odstavka 16. člena ZJU, ki prepoveduje delodajalcu, da bi določil delavcu večji obseg pravic, kot je to določeno z zakonom, s podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Poleg tega je za javne uslužbence določen plačni sistem po posebnem zakonu, tj. po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zaradi te prepovedi je za javne uslužbence načelo in »favorem laboratoris« omejeno, za razliko od delavcev v zasebnem sektorju. Delodajalcu je prepovedano, da bi izven navedenih aktov v pogodbi o zaposlitvi določil javnemu uslužbencu večji obseg pravic in druge pravice. Pomembno pri določitvi pravic javnih uslužbencev je vprašanje opredelitve javnih sredstev, ker zakonodaja tega pojma ne definira. To pa pri poslovanju javnih zavodov odpira vrsto drugih vprašanj, zlasti glede možnosti nagrajevanja delovne uspešnosti zaposlenih oziroma določanja obsega pravic iz tega naslova. To je še posebej izraženo pri dejavnostih, ki jih javni zavodi opravljajo na trgu ob opravljanju javne službe, ki se izvaja v javnem interesu. Dodatno nejasnost vnaša neopredeljenost javne službe in javnega interesa oziroma njuna neenotna opredelitev v zakonodaji. Za varstvo javnega interesa z vidika opravljanja javnih služb je ključnega pomena opredelitev tega pojma in način njegovega uresničevanja. Glede na ohlapnost prvih 21 členov ZJU je v zvezi varstva javnega interesa z vidika opravljanja javnih služb vprašljiv tudi pomen ureditve položaja zaposlenih v javnih zavodih v ZJU. [G. Hero]20122012-02-06 10:21:45Magistrsko delo22024sl