<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22056"><dc:title>Učinkovitost bralne strategije PV3P v srednji šoli pri usvajanju kemijskih pojmov</dc:title><dc:creator>Verhovšek,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sikošek,	Darinka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Nikolaja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>bralne strategije</dc:subject><dc:subject>bralna strategija PV3P</dc:subject><dc:subject>učinkovito branje</dc:subject><dc:subject>kemijski pojmi</dc:subject><dc:description>Branje je pomembno ne le pri predmetu slovenščine, temveč tudi pri ostalih šolskih predmetih. Predstavlja eno izmed komunikacijskih dejavnostih, s pomočjo katere pridobivamo novo znanje. Seveda pa je to mogoče le takrat, kadar beremo z razumevanjem, torej učinkovito. Strokovnjaki opozarjajo na pomen različnih bralnih strategij, ki pripomorejo k aktivnejšemu branju, uporabi različnih korakov pred, med in po branju. Ena izmed bralnih strategij je tudi bralna strategija PV3P (Preleteti, Vprašati se, Prebrati, Ponoviti, ponovno Pregledati), ki smo jo opredelili teoretično ter preizkusili tudi v praksi. Ta strategija vodi učenca oz. bralca skozi celoten bralni proces, tako se bralec na branje pripravi, besedilo aktivno bere ter z uporabo raznih aktivnostih poskusi prebrano tudi razumeti in si zapomniti. 
V raziskavi o učinkovitosti bralne strategije PV3P ob kemijskem besedilu so sodelovali dijaki dveh razredov tretjih letnikov splošne gimnazije. Najprej smo se osredotočili na način učenja pri predmetu kemije, na aktivnosti pri branju in učenju nasploh. Nato smo poskušali ugotoviti razlike v pomnjenju ter razumevanju kemijskih pojmov iz besedila, ki so ga dijaki enega razreda prebirali samostojno, dijaki drugega razreda pa s pomočjo prej usvojene bralne strategije PV3P. Spoznali smo, da bralna strategija PV3P vpliva na bralno razumevanje oz. na učinkovitost branja ter pomnjenja in razumevanja kemijskih pojmov, vendar je potrebno poudariti, da bi bilo potrebne še dosti dodatne vaje oz. urjenja.            </dc:description><dc:publisher>[M. Verhovšek]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-02-10 21:57:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22056</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
