Kajenje v povezavi z nastankom kronične obstruktivne pljučne bolezni Župec, Marinka (Avtor) Lorber, Mateja (Mentor) Kronična obstruktivna pljučna bolezenkajenjespirometrijazdravstvena vzgoja.Teoretična izhodišča: Kajenje je prevladujoči dejavnik tveganja za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pri odkrivanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki s preiskavo testov pljučne ventilacije pri preiskovancih s sumom na KOPB ob ustrezni motivaciji preiskovanca in v skladu z navodili izvede omenjeni test, ob tem pa izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo predvsem pri opuščanja kajenja in motiviranju bolnika za pravilno uporabo inhalacijske terapije. Metode: Izvedli smo retrospektivno analizo. Analizirali smo rezultate in podatke preiskovancev, ki so opravili teste pljučne ventilacije v Respiratornem laboratoriju, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 2009 in 2010. Izbrali smo rezultate in podatke 60 kadilcev, 20 nekadilcev in 20 bivših kadilcev. Rezultati: Ugotovili smo, da se povprečne vrednosti Forsirane ekspiratorne kapacitete v prvi sekundi (FEV 1) kadilcev > kot 25 let (starih od 46 do 50 let) izrazito znižajo in sicer na 73 % norme. Ob nadaljevanju kajenja > kot 45 let (starih od 61 do 70 let) se FEV 1 zniža na celo 63 % norme, kar ocenjujemo po klasifikaciji smernic GOLD kot II. (zmerno) stopnjo s trendom nižanja. Pri bivših kadilcih, ki so v starosti od 46 do 50 let opustili kajenje (stari od 61 do 70 let) smo ugotovili, da se v primerjavi s kadilci starimi od 46 do 50 let v skladu s staranjem vrednost FEV 1 (74 %) ni znižala. Na podlagi regresijske analize pa smo ugotovili da obdobje kajenja več kot 20 cigaret dnevno statistično pomembno (ß=0,636, p<0,001) vpliva na vrednosti FEV 1. Razprava in sklep: Potrdili smo pomen zgodnjega odkrivanja KOPB pri bolnikih, posledično opuščanje kajenja, sodelovanja pri zdravljenju ter vlogo medicinke sestre kot izvajalke preiskav ter zdravstvene vzgojiteljice. [M. Župec]20122012-02-28 10:43:13Diplomsko delo22198sl