<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22264"><dc:title>ELEKTRONSKE PRODAJNE POTI V BANKI SPARKASSE</dc:title><dc:creator>Šešerko,	Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Elektronsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>Spletno oziroma internetno bančništvo</dc:subject><dc:subject>Mobilno bančništvo</dc:subject><dc:subject>Telefonsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>PIN-osebno geslo</dc:subject><dc:subject>TAN-podpisna koda ki nadomešča lastnoročni podpis</dc:subject><dc:subject>Net.Stik elektronsko bančništvo za fizične osebe</dc:subject><dc:subject>Net.Stik Pro elektronsko bančništvo za pravne osebe</dc:subject><dc:subject>Tel.Stik telefonsko bančništvo</dc:subject><dc:description>Elektronske prodajne poti v bankah sodijo med sodobne načine uporabe bančnih storitev in so širši javnosti bolj znane kot elektronsko bančništvo.
Elektronsko bančništvo je bančna storitev, ki omogoča enostavnejše bančno poslovanje kjerkoli in kadarkoli brez nepotrebnih obiskov bančnih poslovalnic. Večina ljudi še vedno zmotno misli, da elektronsko bančništvo pomeni bančno poslovanje preko spleta, vendar ima veliko širši pomen. Elektronsko bančništvo je v bistvu skupen naziv za bančno poslovanje s pomočjo elektronskih naprav kot so mobilni telefon, klasičen telefon, računalnik oziroma internet itd. 
Banke svojim komitentom ponujajo tako elektronski način poslovanja kot tudi klasičen način poslovanja preko bančnih okenc in vsak se sam odloči kaj mu je ljubše. Starejši uporabniki še vedno večino bančnih storitev opravljajo na klasičen način pri bančnem okencu. Srednja in mlajša generacija pa se vedno bolj poslužuje elektronskega načina poslovanja. 
V Sloveniji se je v zadnjih letih v sklopu elektronskega bančništva najbolj razvilo in uveljavilo internetno oziroma spletno bančništvo. Vedno več komitentov bank uporablja mobilno bančništvo, ki v Sloveniji še ni tako zelo priljubljeno kot v državah zahodne Evrope. S pojavom pametnih mobilnih telefonov lahko komitent s pomočjo mobilnega telefona dostopa do spleta in tako koristi storitve spletnega bančništva, le da namesto osebnega računalnika uporablja mobilni telefon.
Telefonsko bančništvo, ki ga banke ponujajo v dveh oblikah je tudi zelo priljubljeno. Prva je telefonsko bančništvo preko telefonskega odzivnika, druga pa preko telefonskega operaterja oziroma telefonskega centra.            </dc:description><dc:publisher>[H. Šešerko]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-03-05 14:02:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22264</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
