DETEKTOR GIBANJA PRI POSKUSIH IZ PREMEGA GIBANJA V OSNOVNI ŠOLISlana, Romana (Avtor) Vaupotič, Nataša (Mentor) Repnik, Robert (Komentor) Premo enakomerno in enakomerno pospešeno gibanjedetektor gibanjaračunalniško podprto eksperimentiranjeVernierjev merilni komplet.V diplomski nalogi obravnavamo poučevanje premega gibanja v osnovni šoli. Poučevanje naj bo podprto z zanimivimi eksperimenti, ki jih opravimo tudi z detektorjem gibanja. V nalogi predstavimo detektor gibanja skupaj z nasveti za njegovo uporabo tako pri pouku za demonstracijsko učilo kot pri dodatnem pouku ali sobotni šoli za nadarjene učence za problemsko eksperimentiranje. Pri izvedenih eksperimentih lahko učenci z računalniško podporo narišejo grafe, ki prikazujejo odvisnost poti od časa ali odvisnost hitrosti telesa od časa, z njih preberejo podatke, jih razložijo in razumejo, katero vrsto gibanja predstavljajo. V diplomskem delu najprej opišemo premo gibanje. Posebej predstavimo premo enakomerno in premo enakomerno pospešeno gibanje. Pregledamo učni načrt za pouk fizike v osnovni šoli in podrobno predstavimo obravnavo učnih vsebin o gibanju, kar dopolnimo z opisom zanimivih poskusov, ki jih lahko učitelji izvedejo ob obravnavi učnih vsebin o gibanju. V eksperimentalnem delu predstavimo računalniško podprte eksperimente iz premega gibanja. Z detektorjem gibanja merimo spremembe lege telesa v realnem času. Za eksperimente uporabimo računalniški merilni komplet Vernier, ki ga sestavljajo detektor gibanja Go!Motion, vmesnik LabPro in program za obdelavo podatkov Logger Pro. Z izvedenimi eksperimenti tako pokažemo, da je detektor gibanja zanesljiva merilna naprava, saj se izmerjene vrednosti hitrosti in pospeška ujemajo s teoretično napovedanimi vrednostmi. Najprej obravnavamo premo enakomerno gibanje vozička na motorni pogon po vodoravni podlagi. Merimo lego v odvisnosti od časa pri dveh hitrostih vozička in pri dveh postavitvah detektorja gibanja: tako, da se mu voziček približuje in tako, da se mu oddaljuje. Predznak hitrosti povežemo s smerjo gibanja. Računalniško podprte meritve hitrosti primerjamo z ročnimi meritvami in ugotovimo, da se meritve v okviru napake ujemajo. Nato obravnavamo gibanje vozička po klancu. Ob primerni izbiri podlage ugotovimo, da je trenje zanemarljivo majhno, gibanje je enakomerno pospešeno, pospešek pa se veča z večanjem naklonskega kota klanca. Ko spreminjamo velikost sile upora, kar dosežemo s pritrditvijo različno velikih kartonov na voziček, saj s tem spreminjamo površino čelnega preseka telesa, na katerega deluje upor, pa pričakujemo, da gibanje ni več premo enakomerno pospešeno. Ker pa meritve izvajamo le v kratkem časovnem intervalu, je gibanje na videz še vedno enakomerno pospešeno, le pospešek se manjša z večanjem površine kartona. [R. Slana]20122012-03-12 18:26:20Diplomsko delo22326sl