<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22332"><dc:title>ANALIZA PREPREČEVANJA PADCEV HOSPITALIZIRANIH STAROSTNIKOV V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI </dc:title><dc:creator>Novak,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turk,	Zmago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>ocena dejavnikov tveganja za padec</dc:subject><dc:subject>preprečevanje padcev</dc:subject><dc:subject>psihiatrična zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:description>Padec pacienta v bolnišnici je pokazatelj kakovosti zdravstvene oskrbe. Zdravstvena institucija, ki uvaja proces kakovosti in varnosti pri oskrbi pacienta, mora v program vključiti tudi preprečevanje padcev. Za vse, še posebej za starostnike je to pomemben aspekt njihovega zdravja. Nekateri ukrepi preprečevanja padcev so lahko enostavni, vendar ne veljajo za vse paciente enako in tudi ne zagotavljajo uspešnosti preprečevanja padcev v vseh primerih.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja z retrospektivno analizo podatkov. Na osnovi empirično zbranih podatkov smo podatke obdelali v programu SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi2- test, Fischerjev test). Raziskovalni vzorec je zajemal 65 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na psihoheriatričnem oddelku psihiatrične bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz informacijskega sistema bolnišnice in na osnovi vpeljane dokumentacije v programu preprečevanja padcev v bolnišnici.
Rezultati: V skladu z raziskavo o napovedni vrednosti obstoječe ocenjevalne lestvice o dejavnikih tveganja za padec starostnika lahko zaključimo, da ima sorazmerno dobro napovedno vrednost. Izvedene multifaktorske intervencije zdravstvene nege nimajo večjega vpliva na padce v programu preprečevanja padcev pri starostniku.
Sklep: Da se preventiva padcev lahko izvaja, je potrebno poiskati ogroţene starostnike. Vsebovati mora oceno medicinskih, funkcionalnih in okoljskih razlogov za padec starostnika in interdisciplinarni načrt oskrbe za zmanjšanje tveganja nastopa ponovnega padca in poškodb.            </dc:description><dc:publisher>[M. Novak]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-03-13 11:02:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>22332</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
