<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22380"><dc:title>UVAJANJE MODELA VSM (VIABLE SYSTEM MODEL) ZA ZAGOTAVLJANJE BOLJŠE INTEROPERABILNOSTI</dc:title><dc:creator>Mravljak,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Duško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>procesi</dc:subject><dc:subject>organizacijska struktura</dc:subject><dc:subject>VSM model</dc:subject><dc:subject>interoperabilnost</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:description>Javna uprava in njeni procesi organiziranosti predstavljajo skupaj s posameznimi organizacijskimi strukturami področje, ki mora biti v sedanjih kriznih časih deležno še večje pozornosti, saj tudi spremembe obstoječih organizacijskih struktur omogočajo stroškovne prihranke, hkrati pa povečajo učinkovitost in odzivnost delovanja javne uprave glede na razmere v okolju.

V magistrskem delu smo najprej opredelili pojma organiziranost in javna uprava, kaj ta dva pojma sploh predstavljata, nadalje smo opisali cilje organizacije, katere cilje posamezne oblike organizacije zasledujejo in na kakšen način jih dosegajo. Ob vsem tem je potrebno omeniti tudi pomembnost same organizacijske strukture kot osnove za uspešno delovanje posamezne organizacije znotraj javne uprave. Seveda se postavlja vprašanje, kakšne oblike organizacijskih struktur poznamo, katere od njih so najbolj uporabne in v katerih primerih. Pomemben dejavnik organiziranosti kot tudi organizacije same predstavljajo organizacijski procesi. Zakaj je potrebna procesna organiziranost? Na kakšen način sodobna tehnologija vpliva na spremembe organiziranosti? Kateri so tisti dejavniki, ki nam omogočajo spremembe poslovnih procesov? Katere oblike organiziranosti javne uprave so največkrat uporabljene v praksi? Vse to so vprašanja, na katera smo podali odgovore v prvem poglavju.

Prav tako smo poskušali opisati sedanje stanje organiziranosti na Ministrstvu za finance Republike Slovenije in opredelili tiste poslovne procese, ki po našem mnenju predstavljajo osnovo za spremembo organiziranosti. V naslednjem poglavju smo podrobno opisali model VSM (Viable System Model), ki bo predstavljal izhodišče za spremembe v obliki organiziranosti. Podroben opis sistemov modela VSM, od sistema 1 do sistema 5, nam bo omogočal spoznati tiste njegove lastnosti, ki bodo osnova za razmišljanje o spremenjeni obliki organiziranosti.

Temu sledi poglavje o interoperabilnosti v javni upravi, v katerem smo definirali pojem interoperabilnosti, opisali sedanje stanje interoperabilnosti v Sloveniji in opredelili vidike (nivoje), ki predstavljajo osnovo za uvedbo standardov interoperabilnosti v prakso. Hkrati je potrebno poudariti, da tudi sam model VSM temelji na čim večji povezanosti posameznih  sistemov (organizacij) med sabo in tudi na ta način izboljšuje delovanje posameznih organizacij tako pri odnosih znotraj le-teh kot tudi v povezavah z okoljem.

Poglavje o uvajanju modela VSM na Ministrstvu za finance Republike Slovenije je namenjeno podrobnemu opisu predvidenih sprememb. Postavlja se vprašanje, zakaj so spremembe nujne. Le z nenehnimi spremembami ostaja organizacija učinkovita, fleksibilna in sposobna hitrega odzivanja na zahteve trga (v našem primeru ostalih udeležencev iz okolja državne uprave in vseh ostalih). Opredelili smo spremenjeno organizacijsko strukturo skozi sisteme od 1 do 5, ki bo skupaj s tehnološkimi spremembami zagotavljala učinkovito delovanje ministrstva. Ne smemo pozabiti niti na možnosti uvedbe novih IKT (informacijsko-komunikacijskih tehnologij), s katerimi se konkurenčna prednost organizacije le še poveča.

Analiza statistične raziskave je pokazala, da lahko dve hipotezi delno potrdimo, eno pa zavrnemo. Potrdimo lahko hipotezi, da sta tako odzivni čas kot tudi pretok informacij odvisna od razvitosti IT infrastrukture. Hipotezo, da obstaja povezanost med razvitostjo IT infrastrukture in stopnjo organiziranosti organizacije, zavrnemo, saj statistična analiza ne pokaže povezanosti med tema dvema dejavnikoma.            </dc:description><dc:publisher>J. Mravljak</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-03-18 19:17:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>22380</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
