<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22459"><dc:title>NAPREDOVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV NA OBČINI</dc:title><dc:creator>Ogrin,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korpič-Horvat,	Etelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>napredovanje</dc:subject><dc:subject>javni uslužbenec</dc:subject><dc:subject>napredovanje javnih uslužbencev</dc:subject><dc:description>Posameznik lahko napreduje vertikalno ali horizontalno.
Vertikalno napredovanje uradnikov pomeni napredovanje po hierarhiji znotraj uradniškega sistema vse do najvišjih delovnih mest, hkrati pa so naloge, ki jih uradnik opravlja vse bolj zahtevne. Za vertikalno napredovanje velja, da je to izvedljivo le v primeru, da obstaja prosto zahtevnejše delovno mesto ter izpolnjuje predpisane pogoje. Napredovanje na bolj zahtevno delovno mesto je prepuščeno diskreciji delodajalca oziroma predstojnika. Z napredovanjem si posameznik pridobi tudi višje plačilo za delo. 
Pri horizontalnem napredovanju posameznik ostane na istem delovnem mestu – ohrani isti naziv, poveča pa se mu plačilo za delo. Prednost takšnega napredovanja je v tem, da nagrajuje delo posameznika na njegovem delovnem mestu in ga ne sili k vključitvi v boj za hierarhično višja delovna mesta. Horizontalno lahko napredujejo tako strokovno-tehnični javni uslužbenci kot tudi uradniki.            </dc:description><dc:publisher>[M. Ogrin]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-03-26 09:20:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>