<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22466"><dc:title>VPLIV DUŠIKA NA VEGETATIVNE IN GENERATIVNE PARAMETRE PRI SORTI 'GALA'</dc:title><dc:creator>Podgorelec,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>TOJNKO,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jablana</dc:subject><dc:subject>'Gala'</dc:subject><dc:subject>kapljično namakanje</dc:subject><dc:subject>dušik</dc:subject><dc:subject>integrirana pridelava</dc:subject><dc:description>Poskus ugotavljanja vpliva dušika na vegetativne in generativne parametre pri sorti 'Gala' smo zastavili na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v letu 2010, v rodnem nasadu jablan sorte 'Gala' s 4.100 drevesi na hektar. V poskus smo vključili 4 dušikova gnojila (Apneni dušik, Kan, Urea in Biosol), ki smo jih aplicirali v dveh odmerkih glede na skupno količino dušika na hektar (120kgN/ha in 60kgN/ha) ter kontrolo, kjer pa gnojenja nismo uporabljali. Iz dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da gnojenje z Biosolom poveča število plodov, vsebnost skupnih titracijskih kislin in delež plodov, obarvanih nad 50 %.  Največ topne suhe snovi in najnižji škrobni indeks smo zabeležili v plodovih iz obravnavanj, kjer smo uporabili  Apneni dušik. Uporaba Uree pa je rezultirala z najvišji trdoto mesa plodov in največjo povprečno maso plodov. Pri kapljičnem namakanju imamo boljšo zunanjo in notranjo kakovost plodov. Večji odmerek dušika je statistično značilno povečal kumulativni pridelek.                        </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-03-26 13:35:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22466</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>